Sklep II Ips 458/2002 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže. Tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO] Tožeča stranka je ob vložitvi tožbe vrednost spornega predmeta ocenila na 500.000 SIT. Navedeni znesek ne presega za dovoljenost revizije odločilnega zneska 1.000.000 SIT iz drugega odstavka 367. člena ZPP, kar pomeni, da revizija v tej pravdni zadevi ni dovoljena.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se razveže izročilna pogodba za slučaj smrti, ki so jo dne 16.11.1992 sklenili A. F. in M. F. ter toženca O. T. in F. T., ter da sta toženca dolžna izstaviti zemljiškoknjižni predlog, s katerim se bo izbrisala vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve v njuno korist pri vl.št. 179 in 77 k.o... Tožeči stranki in stranskemu intervenientu je bila naložena povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki v znesku 154.577 SIT z obrestmi. Pritožbo tožnika B. F. in stranskega intervenienta V. O. je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Pokojna A. F. in stranski intervenient V. O. sta vložila revizijo, s katero uveljavljata revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji se zatrjuje neizpolnjevanje izročilne pogodbe s strani tožencev, zato je izročilna pogodba izgubila svoj pomen ter namen in je tožnica upravičeno zahtevala njeno razveljavitev. V odgovoru na revizijo tožena stranka opozarja na njeno nedovoljenost in neutemeljenost. Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo. Revizija ni dovoljena. Pravdni postopek se je na prvi stopnji končal s sodbo z dne 20.4.2000, torej v času veljavnosti Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in 96/2002). Glede na prehodno določbo 498. člena ZPP so se od uveljavitve tega zakona dalje uporabljale vse njegove določbe, torej tudi določbe o reviziji. Za presojo dovoljenosti revizije je tako odločilen drugi odstavek 367. člena ZPP, ki v premoženjskih sporih dovoljuje revizijo, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT. Izhodišče za ugotovitev vrednosti izpodbijanega dela sodbe je vrednost spornega predmeta, navedena v tožbi. Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je za dovoljenost revizije odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP v zvezi s prvim odstavom 39. člena ZPP). Enako je v času vložitve tožbe določal tedaj veljavni drugi odstavek 40. člena ZPP/77 (Zakon o pravdnem postopku, Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90) v zvezi s prvim odstavkom 35. člena ZPP/77. Tožeča stranka je ob vložitvi tožbe vrednost spornega predmeta ocenila na 500.000 SIT. Navedeni znesek ne presega za dovoljenost revizije odločilnega zneska 1.000.000 SIT iz drugega odstavka 367. člena ZPP, kar pomeni, da revizija v tej pravdni zadevi ni dovoljena. Nedovoljeno revizijo pokojne A. F. in stranskega intervenienta V. O. je zato revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP). Pripomniti je še, da je A. F. pokojna od 29.10.1996 in so postopek prevzeli njeni dediči. Pokojna oseba ne more biti pravdna stranka (76. člen ZPP) in ne more vlagati pravnih sredstev, zato je njena revizija nedovoljena tudi iz tega razloga. Tožena stranka je vložila odgovor na revizijo in predlagala povrnitev revizijskih stroškov. Revizijsko sodišče ugotavlja, da s to vlogo ni prispevala k odločitvi revizijskega sodišča, tako da ne gre za potrebne stroške (155. člen ZPP), zato mora te stroške kriti sama.