Sklep I R 22/2003 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se ne ugodi.

[JEDRO]

Predlog je zavrnjen, saj okoliščina, da ima toženka sedež svoje odvetniške pisarne na sedežu pristojnosti sodišča, ni razlog za delegacijo.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožeča stranka je proti toženki vložila tožbo zaradi plačila odškodnine v znesku 1.000.000 SIT, toženka pa je proti njej vložila nasprotno tožbo zaradi plačila odškodnine v znesku 2.000.000 SIT. Tožba in nasprotna tožba sta vloženi pri Okrajnem sodišču v Murski Soboti, ki pa je podalo predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Toženka, ki je bila svoj čas sodnica za prekrške, je namreč postala samostojna odvetnica s sedežem v Murski Soboti, torej na območju stvarno in krajevno pristojnega sodišča. Njeno delo je vsakodnevno vezano na to sodišče, kar bi lahko vzbudilo dvom o nepristranskosti sojenja. Toženka pa se prenosu pristojnosti upira.

Predlog ni utemeljen.

Po določbi 67. člena ZPP (Zakona o pravdnem postopku - 1999) lahko Vrhovno sodišče RS tudi na predlog sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če bi se tako lažje opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Predlagajoče sodišče vidi navedene "druge tehtne razloge" v tem, da bi bila morda ogrožena nepristranskost sojenja, ker je toženka odvetnica s pisarno v sedežu stvarno in krajevno pristojnega sodišča. Vendar pa navedeni okoliščini ni mogoče pritrditi brez argumentacije, ki bi jo potrjevala. Po določbi 2. člena Zakona o sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94, 8/96, 24/98 in 48/2001) mora namreč pri uresničevanju svojih pravic sodnik vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja. Samo okoliščina, da je ena od pravdnih strank odvetnik s pisarno na sedežu pristojnega sodišča, ne more postaviti v dvom nepristranskost in neodvisnost sojenja. Zato predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ni bilo mogoče ugoditi.