Legislator Case Law & Legislation
Sklep I R 138/2002 ECLI:SI:VSRS:2003:I.R.138.2002 AI generated

Sklep I R 138/2002 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sklep I R 138/2002
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

Legislator headnote

AI generated

Sklep I R 138/2002 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

Keywords

AI generated
responsibility of Slovenia withdrawal of legal objection provisional debt recognition expulsion of Serbian national confirmation of cantonal refusal request for protection status
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

[JEDRO] Zaznamba spora v zemljiški knjigi, ki jo mora opraviti okrajno sodišče, pri katerem kot sodnik služi toženec, ni razlog za prenos pristojnosti v pravdni zadevi, ki teče pri okrajnem sodišču, v katerega sestavi je to okrajno sodišče.

[OBRAZLOŽITEV] Tožeča stranka je pri Okrožnem sodišču v Celju proti toženi stranki vložila tožbo na izstavitev zemljiškoknjižne listine (vrednost spora 12,313.959,00 SIT). Okrožno sodišče v Celju se je izreklo za nepristojno za odločanje o predlogu za zaznambo spora ter zadevo v tem obsegu odstopilo v odločanje Okrajnemu sodišču v Žalcu, istočasno pa je podalo tudi predlog za delegacijo pristojnosti (67. člen ZPP - Zakona o pravdnem postopku - 1999). Svoj predlog utemeljuje z dejstvom, da je toženec na enem od Okrajnih sodišč na območju Okrožnega sodišča v Celju okrajni sodnik, kar lahko povzroči dvom v objektivnost sojenja pri Okrožnem sodišču v Celju. Predlog ni utemeljen. Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče RS na predlog stranke ali sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. V obravnavanem primeru ni mogoče pritrditi razlagi predlagajočega sodišča, po kateri bi bil podan dvom v objektivnost sojenja pri Okrožnem sodišču v Celju le zato, ker je toženec okrajni sodnik na območju Okrožnega sodišča v Celju. Odločanje o tožbenem zahtevku namreč že po naravi stvari spada v pristojnost Okrožnega sodišča v Celju, pri katerem pa toženec ne opravlja sodniške službe. Odločanje o predlogu za zaznambo spora pri Okrajnem sodišču v Žalcu (kjer toženec opravlja sodniško službo kot okrajni sodnik) pa ni takšne narave, da bi zaradi tega bilo mogoče podvomiti v objektivnost sojenja, ki je pridržano stvarno pristojnemu okrožnemu sodniku v Celju. Po določbi 2. člena Zakona o sodniški službi pa mora vsak sodnik tudi sicer ravnati pri uresničevanju svojih pravic tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja.