Sklep II Ips 543/2002 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO] Revizija po prvem odstavku 420. člena ZPP v zakonskih sporih ni dovoljena, zato revizijsko sodišče ni odločalo o njeni vsebini, temveč jo je po 374. členu ZPP zavrglo.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo 18.9.1965 v D. sklenila tožnik M. K., roj. 19.2.1936, in toženka R. K., roj. V., roj 14.12.1938. Zakonska zveza je vpisana v poročno matično knjigo za naselje D. pod zap. št. 13 za leto 1965. Proti tej sodbi se je pritožila toženka, toda sodišče druge stopnje je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Proti sodbi sodišča druge stopnje je toženka pravočasno vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, 26/99 in 96/02) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji navaja, da sodbo sprejema v delu, ki potrjuje razvezo zakonske zveze, napada pa jo v delu, s katero pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ni razlogov, da bi sodišče toženki prisodilo preživnino. Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila (tretji odstavek 375. člena Zakona o pravdnem postopku). Revizija ni dovoljena. Tožnik je vložil tožbo za razvezo zakonske zveze, v kateri je navedel, da sta se zakonca v letu 1991 razšla in nimata nič več skupnega, tako da je po desetih letih ločenega življenja njuna zakonska zveza samo še na papirju. Toženka pred sodiščem prve stopnje ni zahtevala preživnine in je tedaj, ko je bila zaslišana, pojasnila, da toženec po upokojitvi ni nikomur ničesar prispeval, ni dal nobenega denarja in je dejal, da ni nikomur nič dolžan. Ko je odšel od hiše, pa se je domov vračal le prespat in ni z nikomer spregovoril. Pojasnila je še, da ima 60.000 tolarjev pokojnine, ki je nižja zato, ker je morala invalidsko v pokoj. Šele v pritožbi je tožnica poleg navedb, da je tožnik z njo grdo ravnal in si jo je prilastil, navajala premoženjske razmere in sicer, da je delala na kmetiji za tožnika in njegove sorodnike in za to ni prejela ničesar, in da želi preživnino, čeprav niti tedaj ni navedla določenega zneska. Ker toženka pred sodiščem prve stopnje ni izražala zahteve po preživnini in ker sodišče sodi v mejah postavljenih zahtevkov (2. člen ZPP), je sodišče pravilno odločalo samo o razvezi zakonske zveze. To odločitev je pritožbeno sodišče potrdilo in revidentka sedaj izrecno navaja, da sodbo pritožbenega sodišča v tem delu sprejema. Ker torej z revizijo ne izpodbija sodbe, njena revizija ni dovoljena. Poleg tega revizija po prvem odstavku 420. člena ZPP v zakonskih sporih ni dovoljena, zato revizijsko sodišče ni odločalo o njeni vsebini, temveč jo je po 374. členu ZPP zavrglo. Razlaga glede preživnine v utemeljitvi sodbe pritožbenega sodišča ni bila potrebna, ker take pritožbene navedbe niso bile odločilnega pomena za presojo odločitve o razvezi zakonske zveze (prvi odstavek 360. člena ZPP), a narave spora ne spreminja.