Sklep I R 1/2003 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se ne ugodi.

[JEDRO] Zavrnitev predloga za delegacijo pristojnosti - stranka ima možnost na eventualne procesne napake opozoriti v rednem postopku.

[OBRAZLOŽITEV] Tožnik je proti tožencu vložil tožbo zaradi motenja posesti s predlogom za izdajo začasne odredbe. Tožena stranka pa je dne 19.12.2002 podala predlog za prenos zadeve na drugo stvarno pristojno sodišče zaradi problematičnosti početja "domačega" sodišča, posebej zato, ker bo v nadaljevanju postopkov med strankama potrebno kompleksno obravnavati tudi notarsko overjanje listine. Iz dosedanjega postopka naj bi bilo razvidno, da je tožnik privilegirana stranka. Predlog ni utemeljen. Po določbi 67. člena ZPP (Zakona o pravdnem postopku - 1999) lahko Vrhovno sodišče RS tudi na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tožena stranka predlaga prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče zato, ker je že po končani glavni obravnavi in odločitvi, da bo sodna odločba izšla pismeno, krajevno pristojno sodišče glavno obravnavo znova odprlo očitno zato, da bi tožeči stranki dalo možnost, da popravi napako v tožbenem zahtevku, zaradi katere ne bi bilo mogoče odločiti v njeno korist. V tem vidi tožena stranka "poskus sanacije napake samo zato, da bi se tožbenemu zahtevku lahko ugodilo". Tožeča stranka naj bi torej bila favorizirana in privilegirana. Vendar pa odločitve sodišča, da bo znova odprlo glavno obravnavo, ni mogoče šteti za tehten razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče delegirati pristojnost za odločanje na drugo sodišče. Navedbe, ki se toženi stranki zdijo zadostna podlaga za ugoditev predlogu za prenos pristojnosti, spadajo v področje nestrinjanja z načinom procesnega vodenja; o tem pa so na razpolago ustrezna redna pravna sredstva, nikakor pa ne uporaba določbe 67. člena ZPP o delegaciji pristojnosti. Sicer pa mora vsak sodnik po določbi 2. člena Zakona o sodniški službi (Ur. l. RS, št. 19/94) pri uresničevanju svojih pravic vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe.