Legislator Case Law & Legislation
Sklep I R 123/2002 ECLI:SI:VSRS:2003:I.R.123.2002 AI generated

Sklep I R 123/2002 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sklep I R 123/2002
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Predlogu drugotožene stranke se ne ugodi.

Legislator headnote

AI generated

Sklep I R 123/2002 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Predlogu drugotožene stranke se ne ugodi.

Keywords

AI generated
domicile of a party previous legal status sister company ascendant real seat theory standing of neighbours
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlogu drugotožene stranke se ne ugodi.

[JEDRO] Znanstvo med pripravniki ali sodniki ne more vplivati na subjektivno nepristranost sodnikov, ki se kaže v njihovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva; pa tudi objektivna nepristranost sodišča ob tako daljnih povezavah ni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče.

[OBRAZLOŽITEV] V tej zadevi je bila na predlog sodnic Okrajnega sodišča v A. na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99-26/02) prenesena pristojnost z Okrajnega sodišča v A. na Okrajno sodišče v B., ker sta tožnika starša ene od sodnic sodišča A. Sedaj predlaga določitev drugega sodišča drugotožena stranka. Navaja, da je hči tožnikov vstopila v pravdo in ker je pred izvolitvijo za sodnico delala na Okrajnem in na Okrožnem sodišču v B., trdi, da ima tesne stike z zaposlenimi sodniki. Poleg tega je predsednica Okrožnega sodišča v B. sestra tožnikove svakinje. Zato meni, da tesne vezi spet lahko vzbujajo dvom v nepristranost sodišča. To še toliko bolj, ker iz razveljavitvenega sklepa Višjega sodišča v Ljubljani izhaja, da je sodišče prve stopnje prezrlo dokazne predloge tožene stranke in se je zaupanje drugotožene stranke v delo sodišča omajalo, tako da je preprosto nezaupljiva do kakršnekoli, še tako rahle povezave med tožečo stranko in sodiščem. Predlog ni utemeljen. Po določilu 67. člena ZPP lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. To določilo je izjema od pravil v ZPP, ki določajo pristojnost sodišča za odločanje v civilnih sporih. Z njim je zakonodajalec omogočil, da najvišje sodišče v državi določi, naj v zadevi postopa drugo sodišče, ki sicer ne bi bilo pristojno, če drugače ni mogoče opraviti postopka, če gre za razloge smotrnosti, ki so izjemni in jih zakonodajalec ni predvidel, ali za druge tehtne razloge. Temeljni razlog za to, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije uredi pristojnost sodišč drugače, kot je predvideno v zakonu, je smotrnost. Toda drugotožena stranka takih razlogov ne navaja, in glede na to, da gre za spor v zvezi z nepremičnino, je vsako oddaljevanje sodišča od kraja, kjer nepremičnina leži, v nasprotju s smotrnostjo postopka. Drugotožena stranka navaja hudo nezaupanje v delo sodišča, čeprav tožeča stranka ni v nobeni zvezi s sodnico, ki vodi zadevo pri Okrajnem sodišču v B. Znanstvo med pripravniki ali sodniki ne more vplivati na subjektivno nepristranost sodnikov, ki se kaže v njihovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva; pa tudi objektivna nepristranost sodišča ob tako daljnih povezavah ni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče. Kolikor drugotožena stranka izraža nezaupanje v sojenje zaradi tega, ker je višje sodišče razveljavilo prvo sodbo, pa ni rešitev v izbiranju drugih sodišč, temveč so za to predvidena redna pravna sredstva. Tako se izkaže, da predlog druge tožene stranke ni utemeljen, zato mu Vrhovno sodišče Republike Slovenije ni ugodilo (67. člen ZPP).