Legislator Case Law & Legislation
Sklep I R 109/2002 ECLI:SI:VSRS:2002:I.R.109.2002 AI generated

Sklep I R 109/2002 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sklep I R 109/2002
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia · Case Law (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Predlog se zavrne. [JEDRO] Postopek v fazi odločanja o tem, ali se bo predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine ugodilo in dolžniku naložilo, da v določenem roku poravna terjatev, ker bo sicer po preteku roka proti njemu dovoljena izvršba za poplačilo terjatve, še ni kontradiktoren. Presoja sodišča je omejena le na preizkus, ali so podani zakonski pogoji za dovolitev predlagane izvršbe. Ob tak...

Legislator headnote

Placeholder

Keywords

Placeholder

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrne.

[JEDRO] Postopek v fazi odločanja o tem, ali se bo predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine ugodilo in dolžniku naložilo, da v določenem roku poravna terjatev, ker bo sicer po preteku roka proti njemu dovoljena izvršba za poplačilo terjatve, še ni kontradiktoren. Presoja sodišča je omejena le na preizkus, ali so podani zakonski pogoji za dovolitev predlagane izvršbe. Ob tako omejenih možnostih sodnega odločanja v tej začetni fazi izvršilnega postopka pa dejstvo, da je dolžnica sodnica pri stvarno in krajevno pristojnem sodišču, po mnenju vrhovnega sodišča ne predstavlja tehtnega razloga za delegacijo.

[OBRAZLOŽITEV] Upnik je pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Ker je dolžnica sodnica pri krajevno pristojnem sodišču, je to predlagalo prenos stvarne pristojnosti na drugo sodišče. Predlog ni utemeljen. Vrhovno sodišče lahko na podlagi 67. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tudi v izvršilnih zadevah na predlog stranke ali pristojnega sodišča odloči, da v posamezni zadevi postopa drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. O takem predlogu pa odloči sodišče brez naroka in le na podlagi predloženih listin. Postopek v fazi odločanja o tem, ali se bo predlogu ugodilo in dolžniku naložilo, da v določenem roku poravna terjatev, ker bo sicer po preteku roka proti njemu dovoljena izvršba za poplačilo terjatve, še ni kontradiktoren. Presoja sodišča je omejena le na preizkus, ali so podani zakonski pogoji za dovolitev predlagane izvršbe. Ob tako omejenih možnostih sodnega odločanja v tej začetni fazi izvršilnega postopka pa dejstvo, da je dolžnica sodnica pri stvarno in krajevno pristojnem sodišču, po mnenju vrhovnega sodišča ne predstavlja tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti po navedeni zakonski določbi. Zato je vrhovno sodišče zavrnilo neutemeljen predlog.