Sklep I R 153/2008 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Za odločanje v tej zadevi se določi Višje sodišče v Ljubljani.

[JEDRO]

Med razloge, ki jih je mogoče subsumirati kot pravni standard "drugih tehtnih razlogov" po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi okoliščina, da je ena od pravdnih strank zunajzakonski partner sodnice, ki sodniško funkcijo opravlja na oddelku sodišča, ki bi skladno s predpisi o stvarni in krajevni pristojnosti moralo odločiti o pritožbi. To še posebej velja za konkreten primer, ko gre za oddelek z relativno majhnim številom sodnikov.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v A. je s sodbo P 153/2007-27 z dne 10.3.2008 razveljavilo svoj sklep o izvršbi 3 I 2004/02061 z dne 13.12.2004 v delu, v katerem je toženca ... zavezalo tožeči stranki ..., plačati 1.126,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.12.2002 dalje in tožbeni zahtevek, vključno z zahtevkom za povrnitev stroškov izvršilnega postopka, zavrnilo. Odločilo je tudi o stroških pravdnega postopka.

Tožeča stranka je zoper zavrnilno sodbo vložila pravočasno pritožbo. Za odločitev o pritožbi je stvarno in krajevno pristojno Višje sodišče v A.

Višje sodišče v A. predlaga določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločitev o pritožbi. Predlog utemeljuje z okoliščinama, da je toženec ... odvetnik v A., hkrati pa je tudi zunajzakonski partner sodnice civilnega oddelka tega sodišča, na katerem sodniško funkcijo opravlja le osem sodnikov. Ocenjuje, da bi bilo v primeru, če predlogu za delegacijo o pristojnosti ne bi bilo ugodeno, omajano zaupanje pravdnih strank v nepristranskost sodišča ob odločanju o pritožbi.

Predlog je utemeljen.

Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Pravica do sodnega varstva, ki jo Ustava Republike Slovenije zagotavlja v 23. členu, zajema tudi pravico do nepristranskosti sojenja. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja pa ni pomembno le, da je bilo nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno (objektivni kriterij) pač pa tudi zagotovitev zunanjega videza nepristranskosti sojenja (subjektivni kriterij). Le na ta način ni ogroženo zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh in tudi ne zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

Eden od procesnih institutov, s katerimi se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je tudi delegacija pristojnosti (67. člen ZPP). Med razloge, ki jih je mogoče subsumirati kot pravni standard "drugih tehtnih razlogov" po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi okoliščina, da je ena od pravdnih strank zunajzakonski partner sodnice, ki sodniško funkcijo opravlja na oddelku sodišča, ki bi skladno s predpisi o stvarni in krajevni pristojnosti moralo odločiti o pritožbi. To še posebej velja za konkreten primer, ko gre za oddelek z relativno majhnim številom sodnikov.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlogu Višjega sodišča v A. ugodilo in določilo stvarno pristojno Višje sodišče v Ljubljani, da odloči o pritožbi.