Sklep I R 64/2002 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlogu za določitev krajevne pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča se ne ugodi.

[JEDRO] Dejstvo, da na manjših sodiščih sodnik v pretežni meri dela le na nekaterih pravnih področjih, na drugih pa manj zato, ker zadeve s tega področja praviloma v pretežni meri obravnava drug sodnik, zato v primeru, ko pride do izločitve sodnika, ki v pretežni meri obravnava zadeve s tega pravnega področja, ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča po 67. členu ZPP.

[OBRAZLOŽITEV] Predsednica Okrajnega sodišča v Kamniku je poslala na vrhovno sodišče predlog, naj se za postopanje določi drugo stvarno pristojno sodišče. Predlog pojasnjuje s tem, da je sodnici, ki je obravnavala zadevo, prenehala sodniška funkcija v mesecu marcu leta 2002. Po razporedu dela sodnikov Okrajnega sodišča v Kamniku bi morala prevzeti zadevo predsednica sodišča, ki pa je na podlagi sklepa predsednika Višjega sodišča v Ljubljani izločena. Zato bi morala biti zadeva dodeljena v delo sodniku ..., ki pa ima pri obravnavanju pravdnih zadev malo izkušenj, saj je v pretežni meri obravnaval le izvršilne in kazenske zadeve. Ker gre za starejšo zadevo, v kateri se ugotavljajo deleži na skupnem premoženju zakoncev, bi moral v zadevi odločati sodnik, ki bi imel vsaj določeno mero izkušenj pri obravnavanju pravdnih zadev. Predlog ni utemeljen. V 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je zakonodajalec pooblastil Vrhovno sodišče, da na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. To določilo je izjema od predpisanih pravil o pristojnosti in je tudi predvideno za izjemne primere, ko se laže izpelje postopek pri drugem stvarno pristojnem sodišču, morda zaradi tega, ker se tam nahaja procesno gradivo, ali pa to narekujejo posebni oziri na javni red in mir. V konkretni zadevi ni razlogov za delegacijo pristojnosti. Sodnik, izvoljen v sodniško funkcijo, je usposobljen za obravnavanje zadev, ki se obravnavajo na sodišču, pri katerem je nastopil sodniško službo. Zlasti na manjših sodiščih, kjer je malo sodnikov, za tako sodišče pa v obravnavani zadevi gre, mora vsak sodnik opravljati sodniško funkcijo na različnih pravnih področjih. Dejstvo, da na manjših sodiščih sodnik v pretežni meri dela le na nekaterih pravnih področjih, na drugih pa manj zato, ker zadeve s tega področja praviloma v pretežni meri obravnava drug sodnik, zato v primeru, ko pride do izločitve sodnika, ki v pretežni meri obravnava zadeve s tega pravnega področja, ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča po 67. členu ZPP.