Sklep I R 92/2002 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se ne ugodi.

[JEDRO] Okoliščina, da je stvarno in krajevno pristojno isto sodišče, ki je odredilo pripor in izreklo oprostilno sodbo, sama po sebi še ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Trditev v predlogu, da bi sojenje pri Okrožnem sodišču na Ptuju porajalo dvom v nepristranskost in neodvisnost, je nekonkretizirana.

[OBRAZLOŽITEV] Tožeča stranka je vložila proti toženi stranki tožbo zaradi plačila odškodnine v znesku 2,100.000 SIT, pri čemer je kot stvarno in krajevno pristojno sodišče v skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izbralo za sojenje stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče na Ptuju. To sodišče pa je podalo predlog, naj v skladu z določbo 67. člena ZPP v zadevi sodi drugo stvarno pristojno sodišče v državi. Tožeča stranka vtožuje odškodnino, ker je Okrožno sodišče na Ptuju proti njej odredilo pripor, ki je skupaj trajal 134 dni, končno pa je bila obtožbe pravnomočno oproščena. Po mnenju predlagatelja bi sojenje pred Okrožnim sodiščem na Ptuju v javnosti lahko porajalo dvom v nepristranskost in neodvisnost sodišča, ker je tožeča stranka bila v priporu na podlagi odločitve stvarno in krajevno pristojnega sodišča. Predlog ni utemeljen. Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče RS na predlog stranke ali sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tožnik je vložil tožbo proti državi R Sloveniji. Okrožno sodišče na Ptuju je namreč odredilo proti njemu pripor, izreklo pa je tudi oprostilno sodbo, zaradi katere naj bi se izkazalo, da mu je nastala škoda zaradi neupravičenega pripora. V odškodninski pravdi bo sodišče moralo ugotavljati obstoj škode in odškodninsko odgovornost tožene stranke. Okoliščina, da je stvarno in krajevno pristojno isto sodišče, ki je odredilo pripor in izreklo oprostilno sodbo, sama po sebi še ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Trditev v predlogu, da bi sojenje pri Okrožnem sodišču na Ptuju porajalo dvom v nepristranskost in neodvisnost, je nekonkretizirana. Po določbi drugega člena Zakona o sodniški službi mora namreč vsak sodnik pri uresničevanju svojih pravic vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe. Neutemeljen predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča je bilo zato treba zavrniti.