Sklep II Ips 73/2002 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO] Če tožnik spremeni tožbo, pri tem pa ne navede vrednosti spornega predmeta, si ni zagotovil pravice do revizije.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, naj se ugotovi, da nepremičnina, vpisana v vl.št. 111 k.o..., ne spada v zapuščino po pokojnem A. R., ker je tudi to premoženje namenil tožniku z izročilno pogodbo z dne 14.10.1981. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Proti instančni sodbi v zvezi s prvostopenjsko sodbo je tožnik vložil revizijo in predlagal, naj ji vrhovno sodišče ugodi, izpodbijano sodbo spremeni oziroma razveljavi in vrne zadevo sodišču druge ali prve stopnje. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo. Revizija ni dovoljena. Vrhovno sodišče je najprej preizkusilo, ali je revizija dovoljena. Če je revizija odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, mora tožeča stranka v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta (drugi odstavek 180. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). To mora storiti, tudi kadar spremeni tožbo, in to tudi v takšnem primeru, ko nova tožba nadomesti prejšnjo. Takrat preneha litispendenca na podlagi prejšnje tožbe, saj je ta v bistvu umaknjena. Glede novo postavljenega zahtevka se šteje, da se je pravda začela, ko se toženec seznani s spremembo (drugi odstavek 189. člena ZPP). Tožnik je v tožbi, ki jo je vložil 6.2.1997, postavil tožbeni zahtevek, naj se ugotovi, da v tej pravdi obravnavane nepremičnine spadajo v sklop zaščitene kmetije in da je tožnik kot edini prevzemnik te nepremičnine prevzel v last. Na naroku za glavno obravnavo 12.1.2000 pa je spremenil tožbo tako, da je postavil zahtevek z vsebino, kot je opisana v uvodu obrazložitve. Čeprav je svoje ravnanje označil kot dopolnitev oziroma popravo prvotnega tožbenega zahtevka, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da gre za spremembo tožbe. Dejanska podlaga tožbe je sicer ostala ista, toda spremenila se je istovetnost zahtevka. Že sama ta sprememba pomeni spremembo tožbe (drugi odstavek 184. člena ZPP). Če ponovimo, naj bi se po prvotnem zahtevku ugotovilo, da spadajo nepremičnine v zaščiteno kmetijo in da je tožnik prevzemnik teh nepremičnin, po spremenjenem zahtevku pa, naj se ugotovi, da obravnavane nepremičnine ne spadajo v zapuščino. Sprememba istovetnosti je torej očitna. Tožnik ob navedeni spremembi tožbe vrednosti spornega predmeta ni navedel, sodišče pa ga tudi ni pozvalo, naj to stori (45. člen ZPP). S takšnim ravnanjem in ob takšnem razpletu zadeve si ni zagotovil pravice do revizije (drugi odstavek 44. člena in drugi odstavek 180. člena ZPP). Tako se je pokazalo, da jo je vložil zoper sodbo, zoper katero je ni mogoče vložiti, saj ne le da vrednost spornega predmeta ne dosega 1,000.000 tolarjev kot mejne vrednosti za dovoljenost revizije (drugi odstavek 367. člena ZPP), ampak je sploh ni navedel. Takšna revizija je nedovoljena in zato jo je moralo sodišče zavreči (377. člen ZPP). Odločitev o revizijskih stroških je zajeta z izrekom o zavrženju revizije (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP).