Sklep I R 56/2002 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije
Legislator summary
AI generatedČe stranka dela na sodišču priložnostno prek študentskega servisa, to ni razlog za smotrno delegacijo. Toženec je na naroku za glavno obravnavo, potem ko je sodnica ugotovila, da pozna na videz tožnika, ki trenutno dela prek študentskega servisa na Okrajnem sodišču v ..., naj se določi drugo krajevno pristojno sodišče za obravnavanje te zadeve. Sodišče samo pa je v dopisu, s katerim je posredovalo ta toženčev predlog, pojasnilo, da so vsi sodniki tega sodišča s tožnikom v "dnevnih kontaktih".
Legislator headnote
AI generatedSklep I R 56/2002 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Toženec je na naroku za glavno obravnavo, potem ko je sodnica ugotovila, da pozna na videz tožnika, ki trenutno dela prek študentskega servisa na Okrajnem sodišču v ..., naj se določi drugo krajevno pristojno sodišče za obravnavanje te zadeve. Sodišče samo pa je v dopisu, s katerim je posredovalo ta toženčev predlog, pojasnilo, da so vsi sodniki tega sodišča s tožnikom v "dnevnih kontaktih".
Keywords
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog za določitev drugega sodišča se zavrne.
[JEDRO]
Če stranka dela na sodišču priložnostno prek študentskega servisa, to ni razlog za smotrno delegacijo.
[OBRAZLOŽITEV]
Toženec je na naroku za glavno obravnavo, potem ko je sodnica ugotovila, da pozna na videz tožnika, ki trenutno dela prek študentskega servisa na Okrajnem sodišču v ..., naj se določi drugo krajevno pristojno sodišče za obravnavanje te zadeve. Sodišče samo pa je v dopisu, s katerim je posredovalo ta toženčev predlog, pojasnilo, da so vsi sodniki tega sodišča s tožnikom v "dnevnih kontaktih".
Predlog ni utemeljen. Zakon o pravdnem postopku res določa, da lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da obravnava zadevo, če so za to podani tehtni razlogi (67. člen). Vendar v ta pravni standard ni mogoče uvrstiti primera, ko se sodniki videvajo z nekom, ki začasno opravlja pomožna dela na sodišču. Sodnik mora namreč vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja (2. člen Zakona o sodniški službi). Gre torej za trdno osebnost, ki je ne more in ne sme omajati poznanstvo na videz, po drugi strani pa tudi pri nasprotni stranki se ne more vzbuditi utemeljen dvom o morebitni pristranskosti sojenja v takšnih primerih. Zato predlog toženca, podprt s stališčem sodišča ni utemeljen in ga je bilo treba zavrniti.