Sklep II Ips 676/2001 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO] V primerih subjektivne kumulacije, ko na tožeči strani nastopa več oškodovancev iz istega škodnega dejanja, se pristojnost sodišča in s tem tudi pravica do revizije, presoja po vrednosti vsakega zahtevka oziroma razsojenega zneska posebej.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je razsodilo, (1.) da morata toženca nerazdelno plačati tožnikom vsakemu po 700.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izida sodbe dalje; (2.) tožencema prepovedalo v bodoče posegati v osebnostne pravice tožnikov; (3.) toženi stranki naložilo, naj povrne tožeči stranki pravdne stroške; (4.) v ostalem je tožbeni zahtevek zavrnilo. Proti sodbi so se pritožili tožeča stranka, prvi toženec in drugi toženec. Ta se je pritožil le zoper odločitev o dajatvenem zahtevku - plačilu odškodnine. Pritožbeno sodišče je vse tri pritožbe zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Zoper obe sodbi je vložil drugi toženec revizijo in v njej predlagal, naj ju vrhovno sodišče razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo. Revizija ni dovoljena. Po Zakonu o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena). V obravnavanem primeru izpodbijani del sodbe (tisti, s katerim je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno) ne presega te meje. Na tožeči strani namreč nastopajo trije tožniki kot sosporniki, njihovi zahtevki pa se opirajo na bistveno istovrstno dejansko in pravno podlago (2. točka prvega odstavka 191. člena ZPP). V takšnih primerih subjektivne kumulacije se pristojnost sodišča, s tem pa tudi pravice do revizije, presoja po vrednosti vsakega zahtevka oziroma razsojenega zneska posebej (drugi odstavek 41. člena ZPP). Potemtakem ni pomemben seštevek prisojenih zneskov vsem trem tožnikom, marveč vsak znesek posebej. Povedano pomeni, da je revident vložil revizijo zoper sodbo, zoper katero je ni dovoljeno vložiti (drugi odstavek 374. člena ZPP). Zato je bilo treba nedovoljeno revizijo zavreči (377. člen ZPP).