Legislator Case Law & Legislation
Sklep I R 49/2002 ECLI:SI:VSRS:2002:I.R.49.2002 AI generated

Sklep I R 49/2002 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sklep I R 49/2002
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Predlog za določitev drugega sodišča se zavrne.

Legislator headnote

AI generated

Sklep I R 49/2002 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Predlog za določitev drugega sodišča se zavrne.

Keywords

AI generated
implausible persecution claim procedural objections protestant church law Dublin transfer to Croatia unreasonableness of expulsion freedom of faith and conscience
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog za določitev drugega sodišča se zavrne.

[JEDRO]

Splošne trditve o dobrih izkušnjah s sodiščem in dvomi o korektnosti njegovega poslovanja ni utemeljen razlog za smotrno delegacijo.

[OBRAZLOŽITEV]

Tako v tej kakor tudi v drugih izvršilnih zadevah, ki tečejo pred Okrajnim sodiščem v Cerknici zoper dolžnico, je ta vložila zahtevo, naj se vse zadeve prenesejo na drugo sodišče. Navaja, da sodišče vedno enako odloča, ne upošteva dokazov in deluje enostransko. V dveh dneh je bil sprejet predlog za vpis nepremičnin. Dvomi o korektnosti delovanja tega sodišča.

Predlog ni utemeljen.

Zakon o pravdnem postopku, ki ga je treba uporabiti v zvezi s podanim predlogom na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, določa v 67. členu, da lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi.

Dolžnica v predlogu ne navaja razlogov, ki bi govorili za to, da bi se postopek lažje opravil pri drugem sodišču. Predlog očitno meri na drugi sklop razlogov za smotrno delegacijo, za katero sicer zakonska formulacija omogoča prožna merila za opredelitev smotrnosti, vendar mednje ni mogoče uvrstiti prav nobenega izmed razlogov, naštetih v predlogu. Splošnih trditev o neupoštevanju dokazov (katerih ?) o slabih izkušnjah (katerih ?) in dvomih o korektnosti delovanja nikakor ni mogoče umestiti v pravni standard "drugih tehtnih razlogov". Če se dolžnica ne strinja z vsebino izdanih odločb, ima na voljo ustrezna pravna sredstva, po katerih lahko poseže. Skratka, institut prenosa pristojnosti z enega na drugo stvarno pristojno sodišče ni namenjen takšnim pomislekom strank, kot jih ima dolžnica. Zato je moralo Vrhovno sodišče neutemeljen predlog zavrniti.