Sklep I R 43/2002 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

[JEDRO] Sodniki morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja (2. člen ZSS). Dejstvo, da je njihov kolega iz kolektiva sodil na prvi stopnji, pač ne more biti razumen razlog za to, da bi omajal njihovo nepristranskost in neodvisnost pri odločanju. Sodno oblast izvajajo sodniki (1. člen ZS), pri čemer so neodvisni in vezani le na ustavo in zakon (125. člen URS), ne pa, kakor je mogoče razbrati iz zahteve, na nekakšne kolegialne odnose.

[OBRAZLOŽITEV] Tožnik je v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje podal zahtevo za izločitev sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani. Ker je na prvi stopnji sodila sodnica tega sodišča, ne bi smeli zaradi varovanja korektnosti in objektivnega postopka odločati na pritožbeni stopnji sodniki sodišča, katerega član je sodnik, ki je sodil na prvi stopnji. Gre za sicer spoštovani kolektiv, a očitno s podobnimi stališči. Višje sodišče je menilo, da tožnik smiselno predlaga prenos pristojnosti po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Zato je zahtevo posredovalo vrhovnemu sodišču. Predlog ni utemeljen. Višje sodišče je utemeljeno štelo tožnikovo zahtevo za izločitev sodnikov kot predlog stranke, naj se določi drugi stvarno pristojno sodišče. V predlogu ni namreč poimensko navedeno, katere sodnike izloča tožnik, niti zakaj imajo ti sodniki "podobna stališča", kar vse bi bilo potrebno, če naj bi šlo za zahtevo za izločitev sodnikov. Vendar tožnikova zahteva kot predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljena. Zakon določa, da lahko vrhovno sodišče na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da obravnava zadevo, če so za to dani tehtni razlogi (67. člen ZPP). Med te pa nikakor ni mogoče uvrstiti primerov, ko sodnik sodišča, ki naj bi odločalo na drugi stopnji, obravnava zadevo in o njej odloča na prvi stopnji. Sodniki morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja (2. člen Zakona o sodniški službi). Dejstvo, da je njihov kolega iz kolektiva sodil na prvi stopnji, pač ne more biti razumen razlog za to, da bi omajal njihovo nepristranskost in neodvisnost pri odločanju. Sodno oblast izvajajo sodniki (1. člen Zakona o sodiščih), pri čemer so neodvisni in vezani le na ustavo in zakon (125. člen Ustave RS), ne pa, kakor je mogoče razbrati iz zahteve, na nekakšne kolegialne odnose. V zvezi z že omenjenima razlogom iz zahteve o podobnih stališčih sodnikov, pa bi bilo mogoče le ugibati, kam meri tožnik, saj ne pove niti za kakšna stališča naj bi šlo. To seveda ne more biti povod za vsebinsko odločanje o tem razlogu. Neutemeljen predlog za smotrno delegacijo je bilo zato treba zavrniti.