Sklep II Ips 460/2001 · Sklep II Ips 460/2001 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO] V obravnavani zadevi je tožnik postavil glavni zahtevek na plačilo glavnice v znesku 804.782,00 SIT. Obresti in pravdne stroške je uveljavljal kot postranske terjatve. Zato je zmotno njegovo revizijsko stališče, da je treba pri ugotavljanju pravice do revizije upoštevati poleg glavnega zahtevka tudi zamudne obresti in pravdne stroške.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na plačilo 804.782,00 SIT s pp in povrnitev stroškov postopka. Sodišče druge stopnje je tako odločitev sodišča prve stopnje potrdilo. Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je vložil tožnik pravočasno revizijo in v njej uveljavljal revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Vtoževana glavnica, obresti in pravdni stroški presegajo znesek 1.000.000,00 SIT. Zato je revizija dovoljena. V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik izvedel elektroinstalacijska dela na nepremičnini, ki je last toženke. Ta je dela tudi naročila. Odločitev obeh sodišč, da toženka ni pasivno legitimirana, zato ni pravilna. Reviziji naj se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje pa spremenita tako, da bo tožbenemu zahtevku ugodeno. Podrejeno naj se obe sodbi razveljavita. Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, ter Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo. Revizija ni dovoljena. V premoženjskih sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000,00 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP). V obravnavanem primeru navedeni zakonski pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen. Če je za ugotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, se vzame kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka. Obresti, pravdni stroški, pogodbena kazen in druge postranske terjatve se ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (39. člen ZPP). V obravnavani zadevi je tožnik postavil glavni zahtevek na plačilo glavnice v znesku 804.782,00 SIT. Obresti in pravdne stroške je uveljavljal kot postranske terjatve. Zato je zmotno njegovo revizijsko stališče, da je treba pri ugotavljanju pravice do revizije upoštevati poleg glavnega zahtevka tudi zamudne obresti in pravdne stroške. Vrednost glavnega zahtevka ne presega zneska 1.000.000,00 SIT, ki jo zakon (že omenjeni drugi odstavek 367. člena ZPP) določa za dovoljenost revizije. Zato tožnikova revizija ni dovoljena. Ker revizije ni zavrglo sodišče prve stopnje, je to storilo revizijsko sodišče (377. člen ZPP).