Sklep Cp 2/2002 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožbi se ugodi, sklep Višjega sodišča v Celju opr. št. Cp 804/2000 z dne 4.9.2001 se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

[JEDRO] Neskladij med izrekom in obrazložitvijo, četudi so posledica računskih ali drugih napak, ni mogoče popravljati na način, ki ga določa 328. člen ZPP, torej s sklepom predsednika senata o popravi sodbe. Tako neskladje pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), česar pa ne more popraviti tisto sodišče, ki je kršitev zagrešilo, temveč samo instančno sodišče v zvezi z rednim ali izrednim pravnim sredstvom.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je razsodilo, da so nepremičnine parc. št. 111 stavbišče 24 m2 in parc. št. 346/4 travnik 114 m2, v naravi stanovanjska hiša s prizidkom in garažo ter funkcionalno zemljišče, k.o..., skupno premoženje prvega tožnika in prve toženke z deležem prvega tožnika 1/3 in prve toženke 2/3. Toženki je naložilo, da izstavi ustrezno zemljiškoknjižno listino. Višji tožbeni zahtevek prvega tožnika in njegov zahtevek glede premičnin je zavrnilo. V celoti je zavrnilo tudi zahtevek druge tožnice zoper oba toženca za ugotovitev, da je na sporni nepremičnini pridobila solastniški delež v obsegu 1/3. Proti tej sodbi so se pritožile vse pravdne stranke. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi prvega tožnika in spremenilo sodbo prve stopnje tako, da znaša tožnikov solastninski delež 9/25, delež prve toženke pa 16/25. Razveljavilo je izrek o premičninah in v tem delu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zavrnilo pa je pritožbi druge tožnice in prve toženke. Na predlog prvega tožnika je nato sodišče druge stopnje popravilo izrek svoje sodbe tako, da znaša solastninski delež tožnika 43/100, prve toženke pa 57/100. Druga tožnica in prva toženka sta vložili reviziji proti sodbi sodišča druge stopnje, prva toženka pa še posebej dodatek k reviziji, s katerim izpodbija sklep o popravi sodbe. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka in navaja, da je sodišče s tem sklepom odločilo o stvari, o kateri je bilo pravnomočno odločeno z izrekom sodbe druge stopnje. Predlaga razveljavitev sklepa. Vrhovno sodišče je vlogo prve tožene stranke, ki jo ta imenuje dodatek k reviziji, obravnavalo skladno z njeno vsebino kot pritožbo zoper sklep o popravi sodbe. Zakon o pravdnem postopku sicer izrečno ne predvideva pritožbe zoper tak sklep, ki ga izda o svoji sodbi sodišče druge stopnje, vendar je pravica do pritožbe ustavna pravica. Ustava Republike Slovenije v 25. členu določa, da je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih organov, s katerimi je odločeno o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Z izpodbijanim sklepom o popravi sodbe je odločeno o toženkinih pravicah, saj je na novo določen njen solastninski delež na skupnem premoženju in to drugače, kot je odločeno s sodbo sodišča druge stopnje, katero izpodbijani sklep spreminja. Gre za odločitev predsednice senata pritožbenega sodišča, s katero je na novo razsojeno o spornem predmetu. Odločeno je o toženkinih pravicah, zato ima toženka pravico do pravnega sredstva zoper tako odločitev. Toženka je to pravico izkoristila z vlogo, ki je po vsebini pritožba zoper izpodbijani sklep. Pritožba je glede na navedeno dovoljena. Je tudi pravočasna, zato je Vrhovno sodišče o njej odločilo v sestavi senata v skladu z 38. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožba je utemeljena. Sodbo je mogoče kadarkoli popraviti, ko gre za napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske napake, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa z izvirnikom (prvi odstavek 328. člena ZPP). Vendar je izrek sodbe mogoče popraviti samo, če se izvirnik in prepis sodbe ne ujemata glede kakšne odločitve, ki je vsebovana v izreku sodbe (tretji odstavek 328. člena ZPP). Neskladij med izrekom in obrazložitvijo, četudi so posledica računskih ali drugih napak, pa ni mogoče popravljati na način, ki ga določa 328. člen ZPP, torej s sklepom predsednika senata o popravi sodbe. Tako neskladje pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), česar pa ne more popraviti tisto sodišče, ki je kršitev zagrešilo, temveč samo instančno sodišče v zvezi z rednim ali izrednim pravnim sredstvom. V obravnavanem primeru je predsednica senata sodišča druge stopnje z izpodbijanim sklepom popravila neskladje med izrekom in obrazložitvijo, česar pa na tak način ni mogoče storiti. Izpodbijani sklep je zato v nasprotju s tretjim odstavkom 328. člena ZPP. To pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP. Zato je Vrhovno sodišče pritožbi prve tožene stranke ugodilo in odločilo na podlagi tretje točke 365. člena ZPP ter na podlagi 366. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP. Višje sodišče bo moralo o tožnikovem predlogu za popravo sodbe znova odločati z upoštevanjem 328. člena ZPP.