Sklep I R 89/2001 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije
Legislator summary
AI generatedPredlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se ne ugodi.
Legislator headnote
AI generatedSklep I R 89/2001 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se ne ugodi.
Keywords
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se ne ugodi.
[JEDRO] Razlogi, ki jih v predlogu navaja, pa tudi ne predstavljajo "drugih tehtnih razlogov" v smislu določbe 67. člena ZPP. V primeru, da tožnik z odločitvijo sodišča, ki je za odločanje stvarno pristojno, ne bo zadovoljen, bo imel na razpolago pravno sredstvo. Vnaprejšnje nezadovoljstvo stranke, ki se nanaša kar na vse sodnike sodišča, pri katerem je postopek v teku, pa ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti.
[OBRAZLOŽITEV] Med pravdnima strankama je pri Okrajnem sodišču v Celju v teku pravdni postopek zaradi plačila 13.584,00 SIT. V vlogi z dne 10.12.2001 je toženec med drugim navedel, da so sodniki Okrajnega in Višjega sodišča v Celju pristranski, tožencu nenaklonjeni, zaradi česar v zadevi niso sposobni pravično in pošteno odločiti. Vrhovno sodišče naj zato za obravnavanje zadeve določi drugo stvarno pristojno sodišče. Predlog ni utemeljen. Po določbi 67. člena ZPP lahko vrhovno sodišče na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Glavni namen delegacije pristojnosti po 67. členu ZPP je smotrnost. Da bi se postopek laže opravil pred drugim sodiščem, toženec ne zatrjuuje. Razlogi, ki jih v predlogu navaja, pa tudi ne predstavljajo "drugih tehtnih razlogov" v smislu določbe 67. člena ZPP. V primeru, da tožnik z odločitvijo sodišča, ki je za odločanje stvarno pristojno, ne bo zadovoljen, bo imel na razpolago pravno sredstvo. Vnaprejšnje nezadovoljstvo stranke, ki se nanaša kar na vse sodnike sodišča, pri katerem je postopek v teku, pa ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti. Sicer pa mora sodnik pri uresničevanju svojih pravic vselej, tedaj tudi tedaj, ko stranka ni zadovoljna, da zadevo obravnava ravno on, ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (2. člen Zakona o sodniški službi - Uradni list RS, št. 19/94 in nasl.). Ker tehtnih razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče odločati o prenosu pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ni na razpolago, predlogu toženca ni bilo mogoče ugoditi.