Sklep I R 11/2002 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

[JEDRO] Tožena stranka se očitno sklicuje na tehtni razlog, ki naj bi bil v tem, da je ena izmed prizadetih strank, ki sicer ni tožeča stranka, sodnica pri Okrajnem sodišču v Ljubljani. Vendar pa je pravda v teku le med tožečo in toženo stranko, pri čemer procesno ugibanje tožene stranke o prizadetosti ali neposredni prizadetosti drugih stanovalcev s stališča določb Zakona o pravdnem postopku ni upoštevno.

[OBRAZLOŽITEV] Tožeča stranka je pri Okrajnem sodišču v Ljubljani proti toženi stranki vložila tožbo zaradi motenja posesti štirisobnega stanovanja v stanovanjskem objektu Ljubljani, ki naj bi bilo storjeno s prekinitvijo oskrbe z vodo. Istočasno je predlagala tudi izdajo začasne odredbe. Med postopkom je tožena stranka zahtevala "izločitev sodnikov Okrajnega sodišča v Ljubljani", ker naj bi po njenih informacijah dve neposredno prizadeti stanovalki - lastnici stanovanj v stanovanjski hiši bili zaposleni pri Okrajnem sodišču v Ljubljani. Predsednica Okrajnega sodišča v Ljubljani je nato zahtevo tožene stranke posredovala vrhovnemu sodišču v odločitev v skladu z določbo 67. člena ZPP (Zakona o pravdnem postopku - 1999). Predlog ni utemeljen. Po določbi 67. člena ZPP lahko vrhovno sodišče na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tožena stranka se očitno sklicuje na tehtni razlog, ki naj bi bil v tem, da je ena izmed prizadetih strank, ki sicer ni tožeča stranka, sodnica pri Okrajnem sodišču v Ljubljani. Vendar pa je pravda v teku le med tožečo in toženo stranko, pri čemer procesno ugibanje tožene stranke o prizadetosti ali neposredni prizadetosti drugih stanovalcev s stališča določb Zakona o pravdnem postopku ni upoštevno. Ne glede na to pa mora sodnik pri uresničevanju svojih pravic vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (2. člen Zakona o sodniški službi - Uradni list RS, št. 19/94). Ker tehtnih razlogov, na katerih podlagi bi bilo mogoče odločati o prenosu pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ni na razpolago, je bilo treba predlog tožene stranke zavrniti.