Sklep II Ips 208/2001 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO] Vrednost spornega predmeta se v sporu zaradi odpovedi stanovanjske najemne pogodbe ne presoja po tem, koliko najemnine dolguje najemnik - toženec. Odločilna je vrednost, ki jo je tožnik navedel v tožbi.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za odpoved stanovanjske najemne pogodbe za stanovanje v Novem mestu, naložilo toženki, naj stanovanje izprazni skupaj z uporabniki, in odločilo, da ji ne pripada drugo stanovanje. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Toženka je vložila revizijo zoper drugostopenjsko sodbo in predlagala revizijskemu sodišču, naj spremeni sodbi nižjih sodišč in tožbeni zahtevek zavrne. Ob tem je še navedla, da bi moralo sodišče izdati sklep o ugotovitvi prave vrednosti zahtevka, saj je tožeča stranka na naroku 25.01.2000 izpovedala, da toženka dolguje 1,087.733,40 SIT in 118.346,00 SIT. Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo. Revizija ni dovoljena. Tožba v tej zadevi je bila sicer vložena in vročena toženi stranki že v času veljavnosti Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977, vendar pa je bila sodba sodišča prve stopnje izdana, ko je že veljal novi Zakon o pravdnem postopku iz leta 1999 (v nadaljevanju ZPP). V takšnem primeru se uporabi novi zakon (503. člen ZPP) in tako tudi v revizijskem postopku. Gre za premoženjski spor z nedenarnim zahtevkom, kjer je treba navesti vrednost spornega predmeta. Ta je bila navedena v višini 100.000,00 SIT. Tožena stranka tej navedbi ni oporekala. Njeno stališče, da bi moralo sodišče na podlagi tretjega odstavka 44. člena ZPP ugotoviti pravo vrednost spornega predmeta, ker je toženkin dolg (zaradi neplačane najemnine) narasel na prej navedena zneska, pa ni pravilno, ker v tej zadevi ne teče spor zaradi izterjave neplačane najemnine, marveč zaradi odpovedi najema pogodbe in izpraznitve stanovanja. V premoženjskih sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000,00 SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP). Navedena vrednost spornega predmeta ne presega te meje. Revizija je zato nedovoljena, saj je vložena zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti (drugi odstavek 374. člena ZPP). Ker nedovoljene revizije ni zavrgla že sodnica prve stopnje, je moralo to storiti revizijsko sodišče (377. člen ZPP). Odločitev o stroških je zajeta z izrekom o zavrženju revizije in temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP.