Sklep Cp 16/2001 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožbi se ugodi, sklep sodišče prve stopnje se razveljavi in se vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo odločanje.

[JEDRO] Glede na pravno naravo postopka za priznanje tuje sodbe v statusnih zadevah, ko gre za poseben primer nepravdnega postopka, uporaba stroge določbe 337. člena ZPP ni utemeljena. V obravnavanem primeru ne gre za spor med dvema strankama, kar je značilnost pravdnega postopka (1. člen ZPP), temveč gre zgolj za priznanje tuje sodbe, na podlagi česar bo tožnica mogla urejati svoja družinskopravna statusna razmerja v Republiki Sloveniji. V takem postopku, ko je mogoče predlog iz utemeljenih razlogov ponoviti, prekluzija glede pritožbenih novot ni smiselna.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlagateljičin predlog za priznanje sodbe Občinskega sodišča v Živinicah, BiH, opr. št. P 442/00 z dne 4.12.2000, s katero je bila razvezana zakonska zveza med M. M. in A. M. in sta bila otroka Še. in Š. zaupana v varstvo in vzgojo očetu. Tako je odločilo, ker predlagateljica v določenem roku ni predložila potrdila o pravnomočnosti te sodbe (95. člen Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku, v nadaljevanju ZMZPP). Predlagateljica se je pritožila proti sklepu. Predložila je sodbo s potrjeno pravnomočnostjo in navedla, da v roku, ki ga je določilo sodišče, tega od sodišča v Bosni ni mogla dobiti. Predlagateljica je pritožbo vložila neposredno na Vrhovno sodišče. To je mogoče pripisati njeni nevednosti. Ker je bila pritožba poslana temu sodišču pred iztekom pritožbenega roka, je pravočasna glede na šesti odstavek 112. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi 111. člena ZMZPP in 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) smiselno uporablja tudi v postopku za priznanje tujih sodnih odločb. Pritožba je utemeljena. Po 111. členu ZMZPP se, če ta zakon nima posebnih določb, v postopku priznanja tujih sodnih odločb smiselno uporabljajo določbe ZNP. Ta zakon pa v 37. členu napotuje na smiselno uporabo ZPP. V ZPP je pravica novot v pritožbenem postopku omejena. Na podlagi 337. člena ZPP je mogoče v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če pritožnik izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma ob pogojih iz 286. člena do konca glavne obravnave. Predlagateljica v pritožbi navaja, da je bila na sodišču v Živinicah dne 4.9.2001 in je tedaj dobila potrdilo o pravnomočnosti z dne 5.3.2001. Predlagateljica ni navedla razlogov, ki bi jo na podlagi 337. člena ZPP opravičevali do tega, da šele v pritožbi predloži dokaz o pravnomočnosti sodbe, kar je procesna predpostavka za postopek za priznanje tuje sodbe (95. člen ZMZPP). Vendar glede na pravno naravo postopka za priznanje tuje sodbe v statusnih zadevah, ko gre za poseben primer nepravdnega postopka, uporaba stroge določbe 337. člena ZPP ni utemeljena. V obravnavanem primeru ne gre za spor med dvema strankama, kar je značilnost pravdnega postopka (1. člen ZPP), temveč gre zgolj za priznanje tuje sodbe, na podlagi česar bo tožnica mogla urejati svoja družinskopravna statusna razmerja v Republiki Sloveniji. V takem postopku, ko je mogoče predlog iz utemeljenih razlogov ponoviti, prekluzija glede pritožbenih novot ni smiselna. Zato uporaba 337. člena ZPP ni v skladu s pravno naravo tega postopka in njegovim smotrom. Smiselno in v skladu z načelom procesne ekonomije je končati začeti postopek in ugotoviti, ali so izpolnjene tudi vse druge predpostavke za priznanje sodbe. Podan je pritožbeni razlog po 2. točki prvega odstavka 338. člena in 340. člena ZPP v zvezi s 111. členom ZMZPP in 37. členom ZNP. Sklep Vrhovnega sodišča temelji na 355. členu ZPP v zvezi z navedenima določbama ZMZPP in ZNP.