Sklep I R 12/2001 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

[JEDRO] Dejstvo, da sta prvi tožnik in tretja tožnica povezana s sodiščem, ki je pristojno za odločanje o pritožbi proti odločitvi sodišča prve stopnje, ni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo okrožno sodišče. Gre namreč za delo na drugem sodišču in ne na sodišču, ki naj odloča o zadevi, zato ni razloga, da Okrožno sodišče v Celju o zadevi ne bi odločilo. Tudi hitrost odločitve o začasni odredbi pred sodiščem prve stopnje, ni v nasprotju z zakonom, ki predvideva, da morajo sodišča v nujnih primerih (med katere začasne odredbe nedvomno spadajo), odločati po hitrem postopku.

[OBRAZLOŽITEV] Tožeča stranka je 10.1.2001 vložila tožbo na razveljavitev pogodbe in sklenitev prodajne pogodbe ter predlagala izdajo začasne odredbe. Okrožno sodišče v Celju je 22.1.2001 izdalo začasno odredbo, čemur je sledil predlog prve tožene stranke za izločitev sodnice A. A., ki je odločila o izdaji začasne odredbe (češ da je odločila v nesorazmerno kratkem času), predsednika Okrožnega sodišča v Celju A. P. (ki ni obrazložen) in predsednika Višjega sodišča v Celju (ki ni niti imenovan). Istega dne je prva tožena stranka tudi predlagala, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije v skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS, št. 26/99) za odločanje o tožbi in začasni odredbi določi drugo stvarno pristojno sodišče. Po njenem so za to podani tehtni razlogi in pojasnjuje, da je tretja tožnica sodnica na Višjem sodišču v Celju, prvi tožnik je njen sin in je bil do nedavnega zaposlen na istem sodišču, druga tožnica pa je njegova partnerica. Dodaja, da je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu za izdajo začasne odredbe v nerazumljivi naglici (v 11 dneh, medtem ko je v drugih zadevah potreben daljši čas, ista sodnica pa je v drugi zadevi porabila 5 mesecev). Predlog ni utemeljen. Po 67. členu ZPP Vrhovno sodišče Republike Slovenije lahko določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Dejstvo, da sta prvi tožnik in tretja tožnica povezana s sodiščem, ki je pristojno za odločanje o pritožbi proti odločitvi sodišča prve stopnje, ni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo okrožno sodišče. Gre namreč za delo na drugem sodišču in ne na sodišču, ki naj odloča o zadevi, zato ni razloga, da Okrožno sodišče v Celju o zadevi ne bi odločalo v zadevi. Tudi hitrost odločitve o začasni odredbi pred sodiščem prve stopnje, ki jo navaja prva tožena stranka, ni v nasprotju z zakonom, ki predvideva, da morajo sodišča v nujnih primerih (med katere začasne odredbe nedvomno spadajo), odločati po hitrem postopku. Ker torej niso podani tehtni razlogi, zaradi katerih ne bi smelo odločati Okrožno sodišče v Celju, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavrnilo predlog za delegacijo sodišča prve stopnje. Če bo nato vloženo pravno sredstvo, pa bo mogoč nov predlog in bo Vrhovno sodišče odločilo o delegaciji pritožbenega sodišča.