Sklep II ips 572/2000 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Presoja dovoljenosti revizije glede na opredeljeno vrednost spornega predmeta.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da mora plačati tožniku 1.500.000,00 SIT odškodnine za duševne bolečine zaradi več žaljivih pisem, objavljenih v lokalnem časopisu v obdobju od avgusta 1996 do oktobra 1996. Presežni tožbeni zahtevek je zavrnilo in odločilo še o pravdnih stroških.

Sodišče druge stopnje je toženčevi pritožbi delno ugodilo, prisojeno odškodnino znižalo na 500.000,00 SIT in drugače odločilo o pravdnih stroških, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnik v pravočasni reviziji proti sodbi sodišča druge stopnje uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga tako spremembo, da se toženčeva pritožba v celoti zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Revizija je bila vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena novega Zakona o pravdnem postopku - Ur. l. RS, št. 26/99 - v nadaljevanju ZPP).

Revizija ni dovoljena.

V tej pravdni zadevi je glede na prehodne določbe ZPP in datum izdaje sodbe prve stopnje treba uporabiti določbe novega zakona, ki je nekoliko drugače uredil tudi vprašanje dovoljenosti revizije. Za to pravdno zadevo je pomembno, da je dvignil mejni znesek za dovoljenost revizije. Po drugem odstavku 367. člena ZPP je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000,00 SIT. Revizijsko sporni znesek v tej zadevi je 1.000.000,00 SIT, to pa je znesek, ki le dosega mejni znesek za dovoljenost revizije in ga torej ne presega.

Zato je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP nedovoljeno tožnikovo revizijo zavrglo, z njo pa tudi tožnikove priglašene revizijske stroške.