VDSS Sodba Psp 30/2026 · Višje delovno in socialno sodišče

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Glede na to, da 24. člen ZŠtip-1 ne pogojuje dodelitev sredstev oziroma sofinanciranja na podlagi javnega razpisa oziroma neposrednega financiranja s strani ministrstva, je tudi po stališču pritožbenega sodišča podzakonski akt prekoračil okvir, ki je dopuščen aktu, izdanemu za izvrševanje javnih pooblastil, saj je zožil z zakonom urejeno pravico. Iz ustavno sodne presoje izhaja, da podzakonski akt brez zakonske podlage ne sme omejiti oziroma celo odvzeti zavarovancem pravico, ki jim pripada na podlagi zakona. Podzakonski akti smejo zakonsko normo razčleniti le do te mere, da s tem ne opredeljujejo izvirnih pravic in obveznosti oziroma da z zakonom urejenih pravic ne zožujejo. Pravilnik pa je z določitvijo dodatnega spornega pogoja naredil točno to, česar ne bi smel. Gre za kršitev ustavnega načela legalitete iz drugega odstavka 120. člena Ustave RS. Določba Pravilnika je zato dejansko v nasprotju s 153. členom Ustave RS, po katerem morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z ustavo in zakonom. Kadar sodnik meni, da podzakonski predpis, ki bi ga moral uporabiti pri sojenju, ni v skladu z Ustavo in zakonom, tega akta ne sme uporabiti, saj je vezan le na Ustavo RS in zakon (125. člen Ustave RS in 3. člen ZS).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije št. ... z dne 13. 11. 2023 in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Z odločbo z dne 13. 11. 2023 je bila vloga tožnice za dodelitev Zoisove štipendije zavrnjena. Pri odločanju o pravici ni bil upoštevan dosežek tožnice na tekmovanju A., ker tekmovanje ne izpolnjuje predpisanih pogojev glede sofinanciranja iz javnih sredstev. Javni sklad je izhajal iz določbe 5.

člena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij. Med strankama je sporno, ali tekmovanje A. za šolsko leto 2022/2023 z dne 20. 5. 2023 izpolnjuje pogoje sofinanciranja iz javnih sredstev skladno s Pravilnikom. Sodišče je z izpodbijano sodbo odločilo, da omenjeno tekmovanje sporni pogoj izpolnjuje, zaradi česar je odpravilo odločbo z dne 13. 11. 2023 ter zadevo vrnilo ponovno v upravno odločanje. Zavzeto je stališče, da določba tretjega odstavka 5. člena Pravilnika nedopustno oži zakonski pojem "sofinanciranje iz javnih sredstev", saj kot dodaten pogoj določa, da je moral biti organizator tekmovanja kadarkoli v preteklih treh letih od datuma tekmovanja, na katerem je bil dosežen izjemni dosežek, upravičen do sofinanciranja za izvedbo tega tekmovanja na podlagi javnega razpisa neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika oziroma mu je bilo financiranje zagotovljeno neposredno s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo.

Menilo je, da dodaten pogoj Pravilnika postavlja potencialne štipendiste v slabši položaj, kot ga imajo po zakonu. Povzeta odločitev sodišča je materialnopravno zmotna, saj tekmovanje A. z dne 20. 5. 2023 ne izpolnjuje predpisanega pogoja sofinanciranja iz javnih sredstev, kot to določa 24. člen ZŠtip-1 v povezavi s 5. členom Pravilnika. Sprejeta odločitev je v nasprotju z določbami in namenom ZOFVI. Sodišče se zmotno sklicuje na definicijo iz 3. točke 3. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ker pravica do Zoisove štipendije ni odvisna od materialnega položaja osebe oziroma njegove družine.

Gre za zmotno ugotovljeno dejansko stanje ter posledično zmotno uporabo materialnega prava. Kot izjemni dosežek se štejejo najvišja mesta iz znanja, raziskovanja na državnih tekmovanjih, po drugi alineji istega člena pa prejeta zlata in srebrna priznanja iz znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih sofinanciranja iz javnih sredstev. Sodišče je zmotno uporabilo institut exceptio illegalis ter se pri presoji izjemnega dosežka omejilo le na določilo 24. člena ZŠtip-1. Glede na hierarhijo pravnih aktov gre za konkretizacijo upoštevanih izjemnih dosežkov in načina točkovanja, kar je bilo s citiranim Pravilnikom uresničeno.

Pravilnik kot podzakonski predpis ne sme v vsebinskem smislu določati ničesar brez zakonske podlage in zunaj vsebinskih okvirov, ki morajo biti v zakonu izrecno določeni ali iz njega vsaj z razlago ugotovljivi. Določba 5. člena Pravilnika je znotraj vsebinskih okvirov zakonskega pooblastila in ne določa ničesar novega oziroma dodatnega. Pogoj sofinanciranja je določen že z zakonom. Določbe Pravilnika omogočajo, da je denar iz državnega proračuna namensko porabljen za točno določeno tekmovanje. Glede na Ustavo RS je razumljivo, da se zagotavlja pregled finančnih tokov ter se zagotavlja pregled med najustreznejšimi tekmovanji.

O vlogi tožnice je bilo v predsodnem postopku odločeno v skladu z načelom zakonitosti skladno s 6. členom ZUP, saj mora toženec za presojo pogoja o izjemnem dosežku na državnem tekmovanju upoštevati tako 24. člen ZŠtip-1 kot 5. člen Pravilnika. Dodatno je v 5. členu Pravilnika določeno le, da je pogoj sofinanciranja iz 4. alineje drugega odstavka izpolnjen, če je bil organizator tekmovanja kadarkoli v preteklih treh letih od datuma tekmovanja, na katerem je bil dosežen izjemni dosežek, upravičen do sofinanciranja za izvedbo tekmovanja, na katerem je bil dosežen izjemni dosežek.

Pravilnik v 5. členu le usmerja način izvrševanja pravice, konkretizira oziroma natančneje opredeljuje in s tem ostaja v mejah razmerij ZŠtip-1. Zgolj z uporabo določb ZŠtip-1, brez konkretizacije izjemnih dosežkov in meril za točkovanje v Pravilniku ni mogoče uspešno uresničevanje določb štipendijske zakonodaje, ki se nanašajo na dodelitev Zoisove štipendije. Ob upoštevanju zgolj ZŠtip-1 je onemogočena tudi ovrednotenje izjemnega dosežka s točkami, na podlagi katerih so izbrani vlagatelji za pridobitev Zoisove štipendije. Pogoj sofinanciranja je določil že zakonodajalec, pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, pa veljajo za vse enako.

Načelo enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS zavezuje tudi izvršilno in sodno vejo oblasti. Za enaka stvarna razmerja je potrebno uveljaviti enako upravno prakso. Upravni organ je vezan na lastne prejšnje odločitve, zato ne sme odstopiti niti od splošnih pravil, ki si jih je postavil sam, niti od ustaljene upravne prakse, ki se je uveljavila. Iz odločbe ministrstva z dne 25. 3. 2022 jasno izhaja, da je bila vloga za sofinanciranje spornega tekmovanja zavrnjena, ker ne izpolnjuje pogojev iz Pravilnika o sofinanciranju šolskih tekmovanj.

Tudi iz dopisa Ministrstva za vzgojo in izobraževanje z dne 23. 5. 2024 izhaja, da sporno tekmovanje od šolskega leta 2017/2018 do šolskega leta 2020/2021 ni bilo sofinancirano s strani ZRSŠ, kar potrjuje izpoved B. B., zato je potrebno uporabiti določbe Pravilnika. Stališče sodišča, da skladno z 81. členom ZOFVI zadošča, da zgolj določen del sredstev za financiranje predstavljajo javna sredstva, je napačno. Tako široka razlaga pojma sofinanciranja državnega tekmovanja iz javnih sredstev, je zmotna in v nasprotju z določbami ZŠtip-1, Pravilnika, pa tudi določbami ZOFVI in na njegovi podlagi sprejetim Pravilnikom.

Če bo obveljalo tako široko tolmačenje, kdaj se za neko šolsko tekmovanje šteje, da je sofinancirano iz javnih sredstev (plačilo kotizacije učiteljev, uporaba dvorane fakultete ipd.) bodo pogoj sofinanciranja iz javnih sredstev izpolnjevala praktično vsa šolska tekmovanja, ki so organizirana v Republiki Sloveniji, kar je v nasprotju z namenom instituta Zoisove štipendije. Sistem štipendiranja je neločljivo povezan s sistemom financiranja šolskih tekmovanj, zato je potrebno upoštevati tudi Pravilnik o sofinanciranju šolskih tekmovanj.

Sredstva za dejavnosti in nalogo, ki so potrebne za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja po sedmem odstavku 81. člena ZOFVI ministrstvo, do leta 2021 pa ZRSŠ, se zagotavlja organizatorjem preko javnega razpisa na podlagi Pravilnika o sofinanciranju šolskih tekmovanj. S tem je ob izpolnjevanju istovrstnih pogojev za šolska tekmovanja in organizatorje šolskih tekmovanj zagotovljena preglednost in kakovost tekmovanj kot pravna varnost učencem, dijakom, staršem, šolam in organizatorjem tekmovanja. Namensko sofinanciranje šolskih tekmovanj z javnimi sredstvi pomeni, da ne gre za splošno financiranje.

Toženec se je skliceval tudi na Pravilnik o sofinanciranju šolskih tekmovanj, ki je bil sprejet za izvrševanje 81. člena ZOFVI, ki ga sodišče ni upoštevalo, niti se ni do njega opredelilo, saj iz obrazložitve ni razvidno, da določbe Pravilnika o sofinanciranju šolskih tekmovanj sploh ni presojalo. S tem je tožencu odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zmotna je dokazna ocena izpovedi B. B., da je bilo tekmovanje sofinancirano iz javnih sredstev. Stališče sodišča je tudi v nasprotju z logično, sistematično in namensko razlago glede na ureditev celotnega sistema priznanje izjemnih dosežkov, ki se vrednotijo na podlagi jasno določenih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati relevantna tekmovanja za priznanje posameznih izjemnih dosežkov.

Razlaga sodišča prve stopnje nezakonito širi krog upoštevnih tekmovanj in s tem izjemnih dosežkov za pridobitev Zoisove štipendije v nasprotju z načelom zakonitosti.

3. V odgovoru na pritožbo tožnica prereka toženčeve pritožbene navedbe in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

6. Sodišče je presojalo odločbo Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije št. ... z dne 13. 11. 2023, s katero je zavrnilo tožničino vlogo za dodelitev Zoisove štipendije. Sodišče je v tem socialnem sporu vodilo spor na podlagi drugega odstavka 72. člena ZDSS-1, saj toženec o tožničini pritožbi ni odločil, tožnica pa je izkazala pogoje za molk organa.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnica v predhodnem šolskem letu dosegla povprečno oceno 4,92, dne 7. 1. 2023 pa je osvojila srebrno priznanje na tekmovanju C. in 20. 5. 2023 srebrno priznanje na tekmovanju A.

8. Pogoje za pridobitev Zoisove štipendije določa 22. člen Zštip-1. Med drugim je pogoj za pridobitev Zoisove štipendije dosežen izjemni dosežek in v zaključnem razredu osnovne šole dosežena povprečna ocena najmanj 4,70. 1 Po drugi alineji prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1 se kot izjemni dosežki upoštevajo zlata in srebrna priznanja iz znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih, sofinanciranih iz javnih sredstev. Skladno s petim odstavkom pa je določeno, da natančnejšo opredelitev in uveljavljanje izjemnih dosežkov s podzakonskim aktom določi minister, pristojen za delo. Na podlagi tega pooblastila je bil sprejet Pravilnik, ki je v času odločanja toženca v prvem odstavku 5. člena določal, da državna tekmovanja sofinancirana iz javnih sredstev so tekmovanja, ki jih na podlagi javnega razpisa sofinancira ministrstvo, pristojno za izobraževanje, ali Zavod Republike Slovenije za šolstvo in potekajo na državni ravni. V drugem odstavku je določeno, da so ne glede na prejšnji odstavek državna tekmovanja tudi tekmovanja iz znanja ali raziskovanja na državni ravni, ki izpolnjujejo naslednje pogoje, in sicer da ima organizator javno objavljen akt o organizaciji ali izvedbi tekmovanja soorganizirana v dveh ali več stopnjah na ravni izobraževalne ustanove, občinsko ali regionalno. Uvrstitev tekmovalcev na državno tekmovanje je možna le na podlagi rezultata na predhodni stopnji, tekmovanja so sofinancirana iz javnih sredstev in tekmovanja se pod enakimi pogoji lahko udeležijo udeleženci posamezne ravni ali stopnje izobraževanja ustrezne smeri v vseh izobraževalnih ustanovah v Republiki Sloveniji. Skladno s tretjim odstavkom je določeno, da se šteje, da je pogoj iz četrte alineje drugega odstavka izpolnjen, če je bil organizator tekmovanja kadarkoli v preteklih treh letih od datuma tekmovanja, na katerem je bil dosežen izjemni dosežek, upravičen do sofinanciranja za izvedbo tega tekmovanja na podlagi javnega razpisa neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika oziroma mu je bilo financiranje zagotovljeno neposredno s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo.

9. Kot izhaja iz odločbe Javnega zavoda z dne 13. 11. 2023 srebrno priznanje, ki ga je tožnica dosegla na tekmovanju A. 20. 5. 2023, ni ustrezno, ker ne izpolnjuje pogoja 5. člena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij. 2

10. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je s Pravilnikom določena le konkretnejša opredelitev zakonske določbe skladno s pooblastilom iz petega odstavka 24. člena ZŠtip-1. Pritožbeno sodišče je že v več zadevah 3 zavzelo stališče, da tretji odstavek 5. člena Pravilnika oži zakonski okvir, določen v drugi alineji prvega odstavka 24. člena Zštip-1, saj pri pogoju sofinanciranja iz javnih sredstev dodatno določa, da mora biti sofinanciranje izvedeno na podlagi javnega razpisa ali financiranje zagotovljeno neposredno s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo.

Ne vzdrži pritožbeni očitek, da gre celo za ugodnejšo opredelitev pogoja sofinanciranja iz javnih sredstev, ker širi obdobje "kvalificiranega" sofinanciranja na zadnja predhodna tri leta. Za odločitev je ključna določba Pravilnika, da mora biti sofinanciranje izvedeno na podlagi javnega razpisa ali neposredno s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo, ne pa podaljšanje obdobja. Glede na to, da 24. člen ZŠtip-1 ne pogojuje dodelitev sredstev oziroma sofinanciranja na podlagi javnega razpisa oziroma neposrednega financiranja s strani ministrstva, je tudi po stališču pritožbenega sodišča podzakonski akt prekoračil okvir, ki je dopuščen aktu, izdanemu za izvrševanje javnih pooblastil, saj je zožil z zakonom urejeno pravico.

Iz ustavno sodne presoje 4 izhaja, da podzakonski akt brez zakonske podlage ne sme omejiti oziroma celo odvzeti zavarovancem pravico, ki jim pripada na podlagi zakona. Podzakonski akti smejo zakonsko normo razčleniti le do te mere, da s tem ne opredeljujejo izvirnih pravic in obveznosti oziroma da z zakonom urejenih pravic ne zožujejo. Pravilnik pa je z določitvijo dodatnega spornega pogoja naredil točno to, česar ne bi smel. Gre za kršitev ustavnega načela legalitete iz drugega odstavka 120. člena Ustave RS. 5 Določba Pravilnika je zato dejansko v nasprotju s 153.

členom Ustave RS, po katerem morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z ustavo in zakonom. Kadar sodnik meni, da podzakonski predpis, ki bi ga moral uporabiti pri sojenju, ni v skladu z Ustavo in zakonom, tega akta ne sme uporabiti, saj je vezan le na Ustavo RS in zakon (125. člen Ustave RS in 3. člen Zakona o sodiščih). Sodišče prve stopnje je, upoštevaje institut exceptio illegalis , utemeljeno odklonilo uporabo 5. člena Pravilnika in so torej v zvezi s tem pritožbene navedbe neutemeljene. Pravilniki so na zakon vezani tako, da v vsebinskem smislu ne smejo določati ničesar brez zakonske podlage in zunaj vsebinskih okvirov, ki morajo biti v zakonu izrecno določeni ali iz njega vsaj z razlago ugotovljivi, zato smejo vsebovati le določbe o izvrševanju posameznih zakonskih določb. 6

11. Sodišče v 19. točki obrazložitve pravilno izpostavlja, da zakon vsebuje dikcijo "sofinanciranje" in ne "financiranje", saj že sama uporaba izraza sofinanciranje pomeni, da je izvedbi tekmovanja namenjen del javnih sredstev, pri čemer odstotek ni določen. Zakon glede na njegov status ne izvzema nobenega organizatorja. Tudi iz izpodbijanih odločb in pritožbenih navedb ne izhaja, da bi bil izjemen dosežek zavrnjen iz razloga, ker je bil organizator tekmovanja zasebni Zavod D., ne pa na primer javni zavod.

12. Ključna je ugotovitev sodišča, da ne glede na to, da Zavod D. v šolskem letu 2022/2023 ni prejel sredstev na podlagi javnega razpisa, je za izvedbo tekmovanja prejel del javnih sredstev, kar pomeni, da je bilo tekmovanje sofinancirano iz javnih sredstev. S tem je bil izpolnjen pogoj iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1, da se zlato priznanje, ki ga je prejela tožnica, šteje kot izjemni dosežek, saj gre za najvišje mesto iz znanja ali raziskovanja na državnem tekmovanju, ki je bilo sofinancirano iz javnih sredstev. Sodišče v 16. točki obrazložitve izrecno izpostavlja, da se javna sredstva izplačujejo iz proračuna države ali lokalne skupnosti in se pri tem sklicuje na 78. člen ZOFVI, ki določa, da se vzgoja in izobraževanje financira med drugim tudi pretežno iz javnih sredstev. Naveže se tudi na 81. člen ZOFVI, da se iz sredstev državnega proračuna zagotavljajo plače s prispevki in davki ter drugi osebni prejemki, pa tudi sredstva za kritje materialnih stroškov in sredstva za tekmovanje učencev. Slednje potrdi izpovedba B. B., ki je pojasnila način sofinanciranja tekmovanja "A." v šolskem letu 2022/2023, ki se izvaja od šolskega leta 2011/2012 in gre za izvajalca tega tekmovanja, ki izpolnjuje vse pogoje glede kakovosti. Sodišče v 20. točki obrazložitve pravilno opozarja na sklep Zavoda RS za šolstvo z dne 22. 10. 2020, da je bila prijava Zavoda D. na javni razpis za sofinanciranje stroškov šolskih tekmovanj v naslednjem šolskem letu, tj. v šolskem letu 2019/2020, zavrnjena zgolj iz razloga prepovedi dvojnega financiranja 7 in ne iz razloga morebitnega neizpolnjevanja pogojev kakovosti tekmovanja, na kar skuša toženec napeljati v pritožbenih očitkih in na ta način vzpostaviti dvom v kakovost in strokovnost samega organizatorja za izvedbo konkretnega tekmovanja.

13. Pravno relevantna je obrazložitev sodišča v 12., 13., in 14. točki obrazložitve, da sredstva za organizacijo in izvedbo tekmovanja zagotovi šola, ki tekmovanje organizira skladno s Pravilnikom tekmovanja in da stroške prijavnine povrne šola, ki jo tekmovalec obiskuje, na osnovi e-računa, ki ga izstavi Zavod D. To je potrdil tudi dopis Osnovne šole E., ki jo obiskuje tožnica, da stroške tekmovanj na višji ravni 8 krije šola, enako za tekmovanje "A. 2022/2023". Z dokaznim zaključkom sodišča, da je dokazano, da je bilo tekmovanje A. v šolskem letu 2022/2023 sofinancirano iz javnih sredstev soglaša tudi pritožbeno sodišče. Izkazano je, da šole sodelujejo kot soorganizatorji pri izvajanju tekmovanja šolske in državne stopnje tekmovanja na šolski stopnji. Šole zagotavljajo prostor, 9 tehnično podporo in tisk, 10 osebje, 11 do česar se je sodišče podrobno opredelilo v 15. točki obrazložitve. Nenazadnje so za učitelje za izvedbo tekmovanja 20. 5. 2023 poskrbele šole. Plačilo kotizacije, ki se porabi za delovanje strežnika, za strokovno literaturo, za izbor nalog, za prevode nalog, za pošiljanje tekmovalnih nalog, za tisk priznanj, je Zavod D. prejel preko šole. 12 Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča v 17. točki, da tudi dejstvo, da so pri izvedbi tekmovanja sodelovali učitelji osnovnih šol, katerih plače se zagotavljajo iz državnega proračuna, potrjuje, da je bilo tekmovanje sofinancirano iz javnih sredstev. 13

14. Vse obrazloženo pogojuje sprejem zaključka o javnem sofinanciranju, ki ga skuša toženec izpodbiti, zaradi česar mora ostati neutemeljeno pritožbeno zavzemanje o preširokem tolmačenju, ki je v nasprotju z določbami ZŠtip-1, Pravilnika ter določbami ZOFVI in na njegovi podlagi sprejetim Pravilnikom. Razlaga sodišča po pritožbeni oceni ne predstavlja podlage za erozijo sistema Zoisovih štipendij, saj gre za pravilno razlago priznanja in dodeljevanja Zoisovih štipendij. V tem smislu je neuspešno sklicevanje toženca na ekonomsko finančno vzdržnost pri uporabi denarja iz državnega proračuna, saj temu cilju ne nasprotuje tolmačenje sodišča pri priznanju tožničine pravice do Zoisove štipendije.

15. Nenazadnje je neutemeljena pritožbena trditev o procesni kršitvi, ker se sodišče ni opredelilo do določb Pravilnika o sofinanciranju šolskih tekmovanj, ki je bil sprejet za izvrševanje 81. člena ZOFVI, ker je napačno štelo, da je pri priznanju pravice ključno določilo 24. člena ZŠtip-1, 81. in 78. člen ZOFVI. Pravilnik o sofinanciranju šolskih tekmovanj, na katerega se sklicuje toženec, se nanaša na sofinanciranje tistih tekmovanj, ki so v ZŠtip-1 opredeljena v 3., 4., 5. in 6. alineji prvega odstavka 24. člena in/ali ki jih neposredno financira Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Predmet tega spora pa so tekmovanja po drugi alineji prvega odstavka 24. člena ZŠtip-1.

16. Nenazadnje je bil na podlagi 307.f člena ZUP izveden upravni inšpekcijski nadzor izrečen oziroma odrejen ukrep. Zaradi nepravilnosti je bilo Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlagano, da v okviru svojih pristojnosti poskrbi za uskladitev Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij z Ustavo RS, saj njegov tretji odstavek 5. člena oži zakonski pogoj državnih tekmovanj, sofinanciranih iz javnih sredstev iz 24. člena Zakona o štipendiranju. Zaradi slednjega je določba Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij v nasprotju s 153. členom Ustave RS, po katerem morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z ustavo in zakonom. 14

17. Ključno je, da je Zavod D. in sporno tekmovanje "A." kot eno izmed uveljavljenih tekmovanj, ki ga kot poudarja direktorica B. B., že od leta 2011/2012 izvajajo in ga je do sedaj že več strokovnih javnih institucij 15 prepoznalo kot kvalitetno in omogoča prepoznavo nadarjenih otrok ter mu na različne načine odobri sofinanciranje. Ne drži pritožbeni očitek, da pooblastilo za natančnejšo opredelitev izjemnih dosežkov v četrtem odstavku 24. člena ZŠtip-1 Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ne daje podlage, da s Pravilnikom določa dodatne pogoje za izjemne dosežke. Če bi zakonodajalec resnično zasledoval cilj, kot ga skuša prikazati pritožba, bi moral v zakonu jasno opredeliti, da so upoštevana zgolj tista tekmovanja, ki sredstva za izvedbo pridobijo prek javnih razpisov proračunskih uporabnikov.

18. Nenazadnje je bilo spornemu tekmovanju "A. v letu 2022/2023" s strani ene najvišjih strokovnih institucij fakultete F. odobreno sofinanciranje v obliki brezplačne uporabe prostorov. Iz vidika izpolnjevanja pogoja financiranja iz javnih sredstev ni mogoče spregledati prispevka osnovnih šol k izvedbi konkretnega tekmovanja, saj tretji in četrti odstavek 15. člena ZDOK-2 določa, da slovenska zakonodaja med oblike financiranja izrecno šteje tudi dohodek, prejet v naravi. 16

19. Kritične presoje ne vzdržijo tudi pritožbene navedbe, da preširoka razlaga pojma "javno sofinanciranje državnih tekmovanj iz javnih sredstev", kot jo je zavzelo sodišče, pomeni kršitev številnih ustavnih načel. Razlaga, kot jo je zavzelo sodišče, zagotavlja ustavno skladno uporabo določbe 24. člena ZŠtip-1. Učenci, ki so se udeležili tega tekmovanja, so lahko upravičeno pričakovali, da bodo z najvišjimi prejetimi priznanji izpolnili tudi z zakonom določene pogoje za pridobitev Zoisove štipendije. Zoisova štipendija je skladno z 21. členom ZŠtip-1 namenjena dijakom in študentom kot spodbuda za doseganje izjemnih dosežkov in s tem ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti. 17 V tem primeru je dolžnost pristojnih organov, da vnaprej zagotovijo jasna pravila in da učenci, ko se prijavijo na tekmovanje, vedo, ali in na kakšen način bodo njihovi dosežki upoštevani.

20. Upoštevajoč navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Za dijake v 1. letniku neposredno po prehodu iz osnovne šole na višjo raven izobraževanja.

2 Iz dokazil ni razvidno, da bi bil organizator tekmovanja Zavod D. upravičen do sofinanciranja za izvedbo tega tekmovanja na podlagi javnega razpisa neposrednega ali posrednega proračunskega uporabnika oziroma da mu je bilo financiranje zagotovljeno neposredno s strani ministrstva, pristojnega za šolstvo.

3 Psp 51/2022 z dne 20. 4. 2022, Psp 109/2025 z dne 8. 7. 2025, Psp 71/2025 z dne 28. 8. 2025 in Psp 110/2025 z dne 28. 8. 2025.

4 Prim. U-I-25/14 z dne 21. 3. 2014.

5 Prim. prof. dr. Matej Avbelj "Kako se ministrstvo norčuje iz pravne države in dijakov?", Pravna praksa, 10. 4. 2025.

6 Odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-229/03 z dne 9. 2. 2006; Uradni list RS, št. 21/2006 in OdlUS XV, 13.

7 Financiranje je bilo namreč zagotovljeno že z drugimi viri, kamor štejejo kotizacije, prijavnine ali drugi zneski, ki jih prijavitelj zaračuna udeležencem oziroma vzgojno‑izobraževalnim zavodom za sodelovanje na posameznem tekmovanju (prijavnine, ki so jih za tekmovalce poravnale šole, pa zagotavljajo javna sredstva).

8 Občinsko, regijsko, državno.

9 Brezplačen najem predavalnic pa je zagotovila tudi Fakulteta F. Univerze v G., kot ena izmed najvišjih strokovnih institucij fakultete F., kar potrjuje njen dopis slednje z dne 30. 8. 2023.

10 Tekmovalne naloge, prijavnice.

11 Za mentorstvo, nadzorstvo nad tekmovanjem, vrednotenje nalog, vpis ocen na informacijsko spletno stran, obveščanje organizacije, delo šolske komisije, nekatere šole krijejo strošek prevoza na državno stopnjo tekmovanja in malico.

12 Ponekod kotizacijo otrokom plača občina, ponekod šola, ponekod morajo plačati otroci oziroma starši šoli.

13 Mentorji za to tekmovanje so plačani s strani šol. Nenazadnje mentorji dobijo točke, ki jih potrebujejo za napredovanje v plačnih razredih.

14 Priloga A 11.

15 Osnovne šole, zavod za šolstvo in tudi fakultete.

16 Prostori in podobno.

17 Tako tudi prof. dr. Matej Avbelj "Kako se ministrstvo norčuje iz pravne države in dijakov?", Pravna praksa, 10. 4. 2025.