VSRS Sklep II DoR 53/2026 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlog se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik se je poškodoval v delovni nesreči na prvi dan dela pri toženkinem zavarovancu. Nesreča se je pripetila, ko je čistil (prazen) bazen z roba bazena namesto iz notranjosti bazena, pri tem izgubil ravnotežje in padel v prazen bazen. Utrpel je več telesnih poškodb. S tožbo je zahteval povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode.

2. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku delno ugodilo. Tožniku je ob ugotovitvi delodajalčeve kršitve obveznosti pripisalo 70 % prispevek in mu tako prisodilo 5.262,57 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi delno ugodilo (le glede stroškov postopka), sicer jo je v preostalem delu in v celoti toženkino pritožbo zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Tožnik je zoper odločitev sodišča druge stopnje vložil predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o naslednjih vprašanjih:

"1. Ali je pri presoji soprispevka delavca k nastanku škode v delovni nezgodi materialnopravno pravilno pripisati pretežni (70-odstotni) soprispevek delavcu v okoliščinah, ko delodajalec kumulativno krši temeljne obveznosti s področja varstva pri delu (brez uvajanja v delo, brez konkretnih navodil, brez nadzora nad izvajanjem dela in brez zagotovitve ustreznih delovnih sredstev), delavec pa opravlja delo prvi dan v novem delovnem okolju?

2. Ali je materialnopravno pravilna razlaga standarda skrbnosti delavca, po kateri se mu očita odločilna neskrbnost, čeprav delodajalec ni vzpostavil organiziranega in varnega delovnega procesa v skladu s predpisi s področja varstva pri delu in delovnih razmerij?

3. Ali je pri delovnih nezgodah dopustno pripisati delavcu pretežni soprispevek k nastanku škode (70 % ali več), če delodajalec pred tem ni izpolnil svojih temeljnih zakonskih obveznosti glede organizacije varnega dela, uvajanja delavca v delo in izvajanja nadzora, ali pa takšna porazdelitev odgovornosti pomeni materialnopravno razvrednotenje varovalne funkcije predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu?

4. Ali je sodišče druge stopnje kršilo materialno pravo (179. člen Obligacijskega zakonika ter načeli individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine), ko je pri odmeri denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi hudih telesnih poškodb z dolgotrajnim zdravljenjem in trajnimi posledicami priznalo odškodnino, ki očitno odstopa navzdol od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v primerljivih zadevah? "

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene, in je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).