Legislator Case Law & Legislation
DE FR IT EN
Analyze in Legislator
VSRS Sklep II DoR 438/2025 ECLI:SI:VSRS:2026:II.DOR.438.2025 AI generated

VSRS Sklep II DoR 438/2025 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number VSRS Sklep II DoR 438/2025
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Open official source Machine-readable Markdown (.md)

Legislator summary

AI generated

Tožnici je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja odobrila 422.137 EUR nepovratnih sredstev za izgradnjo hleva. Njena vloga za drugo izplačilo sredstev (v višini 405.937 EUR) je bila nato zavrnjena zaradi pomanjkanja veljavnega gradbenega dovoljenja.

Legislator headnote

AI generated

VSRS Sklep II DoR 438/2025 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

Keywords

AI generated
construction cost overruns investment project unpermitted structures planning costs construction costs development costs
AI generated
UPRS Sodba IV U 3/2016-13
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, je z izpodbijano odločbo v 1.
UPRS Sodba I U 147/2017-11
Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila zahtevek za izplačilo sredstev, določenih v odločbi o pravici do sredstev in odločbi o spremembi obveznosti, ki ga je dne 2.
sodba II U 246/2012
Namen javnega razpisa je bil, da se bodo dodeljena nepovratna sredstva v zvezi z naložbami v kmetijsko gospodarstvo koristila le za objekte, ki bodo izgrajeni v skladu z zakonskimi predpisi.
UPRS sodba II U 163/2015
Z izpodbijano odločbo je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija) ugodila zahtevku tožeče stranke za izplačilo sredstev v višini 39.971,32 EUR, zavrnila pa je zahtevek v višini 16.796,54 EUR. V obrazložitvi odločbe navaja, da je bila tožeči stranki z odločbo št. 33123-58/2013/5 z dne 23. 8. 2013 priznana pravica do nepovratnih sredstev v višini do 107.367,73 EUR za sofinanciranje iz ukrepa 322 – obnova in razvoj vasi. Dne 3. 10. 2014 je tožeča stranka vložila zahtevek za izplačilo nepovratnih sredstev v višini 56.767,86 EUR. Zahtevku je med drugim priložila tudi račun št. 14-00191 (IV. končna situacija) za opravljena dela na projektu Ureditev trga. V računu so bila med drugim navedena svetila za dekorativno razsvetljavo trga blagovne znamke X. v skupni vrednosti 8.240,00 EUR. Ker navajanje blagovnih znamk v postopku javnega naročanja v skladu z devetim odstavkom 37. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-2) ni dovoljeno, je Agencija navedene stroške uvrstila med neupravičene stroške. Pri kontroli na terenu pa so bila tudi ugotovljena odstopanja v količini vgrajenega naravnega kamna za tlakovanje trga ter glede izkopane zemljine. Zaradi navedenega se ni priznal strošek v višini 2.172,77 EUR. Po določbi javnega razpisa splošni stroški povezani s pripravo in izvedbo naložbe ne smejo presegati 10 % skupnih upravičenih stroškov naložbe. Ker je prišlo do znižanja zaprošenih sredstev zaradi neupravičenih stroškov vezanih na gradbeno obrtniška dela, se je posledično znižala tudi upravičena vrednost zahtevka za izplačilo sredstev brez upoštevanja splošnih stroškov. Iz navedenega razloga so bili splošni stroški v višini 2.150,62 EUR uvrščeni med neupravičene stroške. V primeru, da razlika med priznanimi upravičenimi stroški in stroški, ki jih je upravičenec uveljavljal v zahtevku, presega 3 %, se za razliko uporabi sankcija, ki pomeni znižanje zneska v skladu s 30. členom Uredbe 65/2011/EU. V skladu z navedenim je Agencija izračunala razliko med zahtevkom za izplačilo v višini 56.767,86 EUR in upravičenim zneskom 48.369,59 EUR, ki znaša 8.398,27 EUR, kar znese 14,79 %. Ker navedeni procent presega dovoljeni prag 3 %, je Agencija uporabila znižanje, tako da znesek za izplačilo znaša 39.971,32 EUR.
UPRS sodba IV U 238/2014
Prvostopenjski organ, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija), je z izpodbijano odločbo 33041-10/2009/13 z dne 30.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlog se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnici je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja odobrila 422.137 EUR nepovratnih sredstev za izgradnjo hleva. Njena vloga za drugo izplačilo sredstev (v višini 405.937 EUR) je bila nato zavrnjena zaradi pomanjkanja veljavnega gradbenega dovoljenja.

Tožnica je s tožbo zahtevala povrnitev škode - neizplačanih 394.739,64 EUR, obresti iz naslova kredita za izgradnjo hleva (80.663,24 EUR) ter nepremoženjsko škodo zaradi duševnih bolečin zaradi posega v osebnostno celovitost in strah (10.000 EUR). Trdila je, da je pravnomočno uporabno dovoljenje zadoščalo za izplačilo že odobrenih sredstev in da se je znašla v brezizhodnem položaju. Tožena država se je branila, da ravnanje agencije ni bilo (kvalificirano) protipravno.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Zaključilo je, da upravni organi niso ravnali protipravno in da je bila pravilnost njihovega ravnanja preizkušena z vrsto sodnih odločitev.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pojasnilo je, da je stališče upravnih organov, da je izkazana dovoljenost gradnje pogoj tudi za izplačilo, ne le za odobritev nepovratnih sredstev, znotraj argumentacije v pravu (znotraj okvira pravne dopustnosti).

4. Tožnica je zoper odločitev sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o naslednjih vprašanjih:

"- Ali je med pogoji Javnega razpisa za Ukrep 121, ki jih mora upravičenec izpolnjevati ob vlaganju zahtevka na izplačilo sredstev, tudi gradbeno dovoljenje?

- Kateri so pogoji za izplačilo nepovratnih sredstev na podlagi Javnega razpisa za Ukrep 121?

- Ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili določbe Javnega razpisa za Ukrep 121?

- Ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili določbe Javnega razpisa za Ukrep 121, konkretno njegovo točko 4.4.?

- Ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili določbe Javnega razpisa za Ukrep 121, konkretno njegovo točko 4?

- Ali je sodišče druge stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP?

- Ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili materialno pravo glede vprašanja, ali je v primeru že izdanega gradbenega dovoljenja, izvršene gradnje in že izdanega uporabnega dovoljenja mogoče za isti objekt pridobiti novo gradbeno dovoljenje?

- Ali je v primeru razpolaganja z gradbenim in uporabnim dovoljenjem mogoče za isti objekt pridobiti novo gradbeno dovoljenje?

- Ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili materialno pravo glede vprašanja protipravnosti?

- Ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili materialno pravo glede odškodninske odgovornosti države?

- Ali je sodišče druge stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP?

- Ali je sodišče druge stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 15. tč. 2. odst. 339. člena ZPP?"

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene, in je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).