VSL Sklep V Cp 341/2026 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

[JEDRO]

Obstoj oz. določitev etažne lastnine na stavbi ni vprašanje, od katerega bi bilo odvisno določanje pripadajočega zemljišča k tej stavbi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo ta postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi na naslovu Ulica 2 in Ulica 5 v A. do pravnomočnega zaključka postopka za vzpostavitev etažne lastnine na predmetni stavbi, ki se vodi pred istim sodiščem pod II N 43/22017, kjer je odločba izdana, le še pravnomočna ni. Obrazložilo je, da je to smotrno oz. da gre smiselno za predhodno vprašanje.

2. Zoper sklep sta se pritožila predlagatelja, ki nasprotujeta prekinitvi predmetnega postopka. Menita, da zanjo ni ne podlage ne razloga, kar še nadrobneje utemeljujeta. Predlagata razveljavitev sklepa.

3. Na pritožbo je nasprotna udeleženka odgovorila ter predlagala njeno zavrnitev, ker se ji prekinitev zdi smiselna in smotrna.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Kot pravilno navaja sodišče prve stopnje v tč. 4. obrazložitve izpodbijanega sklepa, se v predmetnem postopku, ki teče po določbah Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1), po 3. čl. tega zakona za vprašanja, ki niso posebej urejena s tem zakonom, uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek (Zakon o nepravdnem postopku - ZNP-1), ta pa v 42. čl. napotuje na smiselno uporabo zakona o pravdnem postopku (Zakon o pravdnem postopku - ZPP).

6. Po 1. tč. 1. odst. 206. čl. ZPP sodišče prekine postopek, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, za tako vprašanje pa gre, kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (13. čl. ZPP). Smiselnost in smotrnost nista zakonska razloga za prekinitev postopka.

7. V postopku za vzpostavitev etažne lastnine se ne odloča o predhodnem vprašanju za postopek za določitev pripadajočega zemljišča stavbi. To jasno izhaja iz določbe 1. odst. 46. čl. ZVEtL-1, ki določa, da se postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča lahko začne na predlog osebe, ki ima v zemljiški knjigi vpisano lastninsko pravico na stavbi, h kateri se ugotavlja pripadajoče zemljišče, ali na njenem posameznem delu oziroma na zemljiški parceli, na kateri stavba stoji, če stavba ni vpisana v zemljiški knjigi (zemljiškoknjižni lastnik stavbe). Iz navedenega jasno izhaja, da ni nujno, da je za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi ta že etažirana oz. da na njej obstaja etažna lastnina. Česa takega ne določa niti nobena druga določba ZVEtL-1. To pa pomeni, da obstoj oz. določitev etažne lastnine na stavbi ni vprašanje, od katerega bi bilo odvisno določanje pripadajočega zemljišča k tej stavbi.

8. Ker tako ni zakonskih pogojev za prekinitev predmetnega postopka, je pritožbeno sodišče pritožbam ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 3. čl. ZVEtL-1 in z 42. čl. ZNP-1).