VSC Sklep I Kp 62691/2025 · Višje sodišče v Celju

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni.

[JEDRO]

Že sodišče prve stopnje, (kot tudi pritožbeno sodišče v sklepu z dne 10.10.2025), se je opredelilo, da gre pri obravnavanih kaznivih dejanjih za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, torej predlogi zgoraj navedenih oseb niso procesne predpostavke, da državni tožilec začne in vztraja pri kazenskem pregonu. Zgolj okoliščina umikov predlogov za pregon pa ne pripelje do zaključka, da avtomatsko ni več podanega utemeljenega suma ali katerega koli drugega razloga za pripor zoper oba obdolženca. Res je, da sodišče svoje končne odločitve ne sme opreti na dokaze oz. uradne zaznamke, ki so bili pridobljeni v predkazenskem postopku. Lahko pa med postopkom iz njih črpa utemeljen sum, kar je predmet pričujočega postopka. Predlogi za pregon in kasnejše spremembe v izpovedbah bodo tako stvar nadaljnjega postopka in dokazne ocene, spremembe v izjavah udeleženih subjektov pa posledično a priori ne izpodbijejo obstoja utemeljenega suma, kot to želi zmotno prikazati obramba. Tudi v postopku izražena želja obdolženih in oškodovancev, da bi spore med seboj rešili sami, ne omaje obstoja utemeljenega suma, upoštevaje, da je tudi v obravnavanih dogodkih za umiritev situacije bila potrebna intervencija policije, torej očitno ni bila dovolj lastna volja udeleženih oseb in upoštevaje, da so na ravni utemeljenega suma svoje medosebne spore udeleženi subjekti očitno reševali z veliko mero agresivnosti in tudi na način, da so ogrožali druge osebe, torej prebivalce ... .

[OBRAZLOŽITEV]

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 272. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) obdolženima A. A. in B. B. podaljšalo pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.

2. Zoper sklep sta se pravočasno pritožili zagovorila zagovornika obeh obdolžencev. Zagovornik obdolženega A. A. se je pritožili zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter pripor odpravi, podredno pa, da odredi milejši ukrep hišnega pripora oz. prepovedi približevanja oškodovancem. Zagovornik obdolženega B. B. pa se je pritožil iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, napadani sklep pa razveljavi in pripor zoper obdolženca odpravi, oz. ga nadomesti s hišnim priporom.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

4. Uradni preizkus pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je pritožbeno sodišče opravilo v smislu določila petega odstavka 402. člena ZKP, ni pokazal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa pa tudi pritožbene navedbe niso postavile pod vprašaj, saj je pritožbeno sodišče, v nasprotju s pritožbenimi navedbami, zaključilo, da je sodišče prve stopnje zanesljivo ugotovilo ter razumno, prepričljivo in za pritožbeno sodišče v celoti sprejemljivo utemeljilo podanost vseh razlogov za pripor. Gre za utemeljen sum izvršitve obdolžencema očitanih kaznivih dejanj, za njuno ponovitveno nevarnost ter za sorazmernost in neogibno potrebnost pripora v smislu določila 20. člena Ustave Republike Slovenije. Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, ni podane pritožbeno zatrjevane kršitve iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Sodišče tudi ni zmotno oz. nepopolno ugotovilo dejanskega stanja in ni zmotno uporabilo materialnega prava.

5. Za podaljšanje pripora ob vloženi obtožnici je bilo potrebno opraviti presojo, ali doslej pridobljeni dokazi izkazujejo v tej fazi kazenskega postopka zahtevani dokazni standard utemeljenega suma. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje takšno presojo opravilo na str. 4-39 obrazložitve izpodbijanega sklepa in z izčrpno ter tehtno argumentacijo ocenilo, da sta obdolženca še vedno utemeljeno sumljiva izvršitve vseh očitanih jima kaznivih dejanj. V izogib prepisovanju vseh dokazov, se pritožbeno sodišče sklicuje na izpodbijani sklep, prav tako pa se sklicuje na sklep I Kp 62691/2025 z dne 10.10.2025, kjer se je tudi pritožbeno sodišče podrobno že opredelilo do obstoja utemeljenega suma, ki do sedaj ni bil omajan ali izpodbit.

6. Pritožbeno sodišče uvodoma še pojasnjuje, da sicer drži, kar izpostavita oba zagovornika v pritožbi, in sicer, da so vpleteni v obravnavano dogajanje na obeh straneh dne 29. 8. 2025, tik pred zaslišanjem obdolženih pred preiskovalno sodnico, na Policijsko upravo Celje prinesli izjave o umiku kazenskega pregona, ki so jih napisali in podpisali C. C. (zoper B. B.), Č. Č. (vse izjave oziroma ovadbe proti vsem zaradi interesa miru), D. D. (zoper A. A., C. C. in E. E.), E. E. (zoper B. B.), F. F. (zoper A. A., C. C. in E. E.) in G. G. (zoper E. E., C. C. in ostale), izjavo o umiku predloga za pregon zoper A. A. s strani B. B., pa je podal po pooblastilu zagovornik slednjega. Iste izjave oziroma kopije je dežurni preiskovalni sodnici ob zaslišanju obdolženega B. B. predložil tudi njegov zagovornik. Prav tako so bili naknadno sodišču predloženi pisni umiki predlogov za pregon zoper osumljenega B. B., ki ga je podpisal E. E., umik predloga za pregon zoper osumljenega A. A., ki ga je podpisal Č. Č., umik predloga za pregon zoper osumljenega A. A., ki ga je podpisal D. D., umik predloga za pregon zoper osumljenega A. A., ki ga je podpisal F. F., umik predloga za pregon zoper osumljenega A. A., ki ga je podpisala G. G.

Že sodišče prve stopnje (kot tudi pritožbeno sodišče v sklepu z dne 10.10.2025) se je opredelilo, da gre pri obravnavanih kaznivih dejanjih za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, torej predlogi zgoraj navedenih oseb niso procesne predpostavke, da državni tožilec začne in vztraja pri kazenskem pregonu. Zgolj okoliščina umikov predlogov za pregon pa ne pripelje do zaključka, da avtomatsko ni več podanega utemeljenega suma ali katerega koli drugega razloga za pripor zoper oba obdolženca. Same izjave o umiku predlogov za pregon namreč še ne pomenijo, da nikoli ni prišlo do obravnavanih treh dogodkov 27. 8. 2025 (najprej v ... in nato dveh dogodkov v ...). Res je, da sodišče svoje končne odločitve ne sme opreti na dokaze oz. uradne zaznamke, ki so bili pridobljeni v predkazenskem postopku. Lahko pa med postopkom iz njih črpa utemeljen sum, kar je predmet pričujočega postopka. Predlogi za pregon in kasnejše spremembe v izpovedbah bodo tako stvar nadaljnjega postopka in dokazne ocene, spremembe v izjavah udeleženih subjektov pa posledično a priori ne izpodbijejo obstoja utemeljenega suma, kot to želi zmotno prikazati obramba. Tudi v postopku izražena želja obdolženih in oškodovancev, da bi spore med seboj rešili sami, pa ne omaje obstoja utemeljenega suma, upoštevaje, da je tudi v obravnavanih dogodkih za umiritev situacije bila potrebna intervencija policije, torej očitno ni bila dovolj lastna volja udeleženih oseb in upoštevaje, da so na ravni utemeljenega suma svoje medosebne spore udeleženi subjekti očitno reševali z veliko mero agresivnosti in tudi na način, da so ogrožali druge osebe, torej prebivalce ... .

7. Utemeljen sum za vsa očitana kazniva dejanja tako izhaja iz izpisa zapisov v Dnevniku dogodkov Operativno komunikacijskega centra Policijske uprave Celje, iz katerih je razviden: (-) klic občanke ob 16:39 uri da naj bi se dne 27. 8. 2025 v novi soseski za Petrolom nahajala večja skupina moških, od katerih naj bi eden imel pri sebi pištolo; (-) klic očividca ob 16.46 uri, ki je povedal, da se na koncu ... pretepa večja skupina ljudi, pri pretepu uporabljajo kovinske palice, tolčejo po vozilih, eden od udeležencev ima v rokah temnejši predmet, ne more potrditi, da gre za pištolo; (-) K660 pove, da so pridobili informacijo, da je oseb okoli 6, naj bi imeli teleskopske in orožje; (-) klic občana ob 21:01 uri, ki se je predstavil kot C. C., "da je B. B. na ... streljal proti njemu na krožnem ..., brcnil v njegov avto, sta pri ..., B. B. pa se za njim vozi s črnim Mercedesom" (policistka OKC naroči oškodovancu naj se pripelje na PP), (-) klic B. B. ob 21:24, da A. A. strelja pri OŠ ... . Na podlagi teh klicev so na kraju kaznivih dejanj intervenirali policisti v Žalcu in na ..., medtem ko sta se C. C. in E. E. po prvem dogodku na ... sama z osebnim avtomobilom takoj pripeljala na Policijsko postajo Celje, kar je potrdil H. H., ko je bil zaslišan kot priča.

8. Za kaznivo dejanje po drugem odst. 314. člena, ki se očita tako obdolženemu B. B. (točka II obtožnice), kot A. A. (točka III obtožnice), zadostuje že nastanek abstraktne nevarnosti za varnost ljudi ali premoženja, saj gre za storilca, ki s posebnim motivom uporabi posebej nevarno sredstvo oziroma izvede nevarno ravnanje oziroma dejanje, kar pomeni, da je nevarnost za varnost ljudi in premoženja je tako po oceni pritožbenega sodišča nedvomno podana. 1 Z navedbami, da do ogrožanja ob dogodku na ... dejansko ni prišlo, tako zagovornik A. A. ne more uspeti. Pritožbenemu sodišču se namreč pri obeh očitanih kaznivih dejanjih po drugem odst. 314. člena KZ-1 ni pojavil dvom glede okoliščin, da je bilo očitano kaznivo dejanje storjeno na območju, kjer je objektivno mogoče pričakovati veliko ljudi, s čimer naj bi obdolženca povzročila nevarnost za ljudi in premoženje.

Kaznivo dejanje pod točko I. obtožnice (A. A.):

9. Glede utemeljenega suma za kaznivo dejanje, očitano obdolženemu A. A. pod točko 1 obtožnice, pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjskemu, da ta izhaja iz zapisnika o sprejemu ustne ovadbe oz. predloga za pregon Č. Č. z dne 27. 8. 2025, tam navedeno vsebino pa je Č. Č. potrdil tudi ob dopolnitvi ovadbe, ki jo je podal naslednjega dne (l. št. 9-10 ter 86-87 spisa), vsebina katerih je povzeta na strani 14-15 izpodbijanega sklepa. Ko je bil Č. Č. zaslišan v predmetni zadevi kot priča v preiskavi, je smiselno potrdil izjavo pred policijo. Iz navedenega izhaja, kako so z Jaguarjem Č. Č., F. F. in B. B. prišli pred blok v ..., kjer so jih pričakali C. (C. C.), A. A., E. E., I. I. in "en Srb." Vsi so imeli teleskopske palice v rokah. A. A. (A.) pa je ves ta čas bil naslonjen na en kombi in je v rokah držal pištolo ter se drl proti B. (B. B. , naj ne hodi proti njemu, da ga bo ubil, B. pa se je drl nazaj: "pucaj, pucaj" (streljaj, streljaj). C. C. pa je stal "kot šerif," je narekoval in bil vodja. Mislili so se pogovoriti, oni so pa jih kar napadli. Začeli so s palicami udarjati in tolči po avtu, potrdil je, da so udarili njega in F. F., njega je udaril E. E. s palico po nogi in po vratu. Rekel mu je, da imata neke stare zamere. Udarili so tudi F. F. po nogi. Škode je bilo za kakšnih 15.000,00 EUR. Povedal je, da se osumljenih boji, da ga bodo telesno poškodovali oziroma ubili, saj so mu že pred obravnavanim dogodkom zakurili osebno vozilo in večkrat ponoči hodili okoli njegove hiše, o čemer je že obvestil policiste.

Tovrstne navedbe Č. Č. je smiselno potrdil tudi F. F., ki je prav tako 27. 8. 2025 podal ustno ovadbo oziroma predlog za pregon in povedal, da so na parkirišču stali C. C., A. A., E. E., I. I. in še ena neznana oseba. I. I. je s teleskopsko palico v rokah pristopil do F. F. in ga s to palico udaril po levi nogi, nakar je stopil nazaj. F. F. je videl za vozilom stati A. A., ki je v roki držal pištolo, na rokah pa je imel črne rokavice. Navedel je tudi, da sta I. I. in E. E. razbila steklo na voznikovih vratih vozila Č. Č. in vetrobransko steklo vozila, pri čemer sta uporabila tudi teleskopsko palico. E. E. pa je F. F. rekel, naj se ne vmešava, ker ima s Č. Č. neporavnane račune.

Da je F. F. utrpel poškodbo kolena izhaja tudi iz izvedenskega mnenja J. J., dr. med., in zdravstvene dokumentacije F. F., ki jo je izvedenka pridobila. Iz mnenja je razvidno, da je oškodovanec obiskal izbranega osebnega zdravnika 29. 8. 2025 zaradi poškodbe, ki jo je utrpel 27. 8. 2025, ko ga je tretja oseba udarila s palico po levem kolenu zadaj. Zdravnik je zaznal, da je hoja oškodovanca malo šepajoča ter da je bil v levi kolenski reži zadaj prisoten hematom, palpatorna občutljivost in bolečina, kar nedvomno potrjuje utemeljen sum, da se je dogodek zgodil na način, ko so to prvotno opisovali oškodovanci (torej Č. Č. in F. F.). Poškodovan naj bi bil tudi Č. Č., poškodbe pa je neposredno po samem dogodku zaznal policist K. K. Dejstvo, da je glede poškodb oškodovanca Č. Č. izvedenka v mnenju zapisala, da oškodovanec ni bil medicinsko obravnavan glede poškodb, ki jih je zadobil v obravnavanem dogodku, kar izhaja tudi iz njegove izpovedbe, in se izvedenka do njihove vrste, teže, značaja in nastanka ni opredelila, pa utemeljenega suma prav v ničemer ne omaje. Četudi je zaslišani F. F. pred preiskovalnim sodnikom dne 17.9.2025 glede poškodb povedal, da "nič ni bilo" oz. da "je na nogo dobil udarec, da se ne spomni in da je bil šok", kar izpostavi tudi zagovornik A. A. v pritožbi, slednje, upoštevaje tudi ugotovitve izvedenke, obstoja utemeljenega suma ne omaje.

Da je prišlo do poškodb vozila Jaguar z registrskimi št. MB ... (katerega je na sam kraj v ... pripeljal Č. Č.), izhaja tudi iz zapisnika o ogledu z dne 27.8.2025 (l. št. 14 spisa), in sicer, da so bila vrata vozila na voznikovi strani odprta, pod njimi pa delci stekla, delci stekla so bili tudi v notranjosti vozila. Iz omenjenega zapisnika izhaja tudi, da se je na voznikovi strani avtodoma Citroen, reg. št. CE ... (ki je bil parkiran na parkirnem prostoru na ... v smeri BS Petrol), na sprednji pnevmatiki nahajala kovinska palica črne barve (teleskopska palica). Iz omenjenih ovadb izhaja, da so imeli obdolženci ravno teleskopske palice, s katerimi je prišlo do poškodbe Č. Č. avtomobila in tudi njega samega. Vse to je podkrepljeno s fotografijami (l. št. 15-19 spisa).

10. Utemeljen sum potrjuje tudi opravljena hišna preiskava avtomobila Mercedes Benz GLE 400 reg. št. CE ... . Obramba tudi tokrat podaja navedbe v smeri, da je bila hišna preiskava opravljena nezakonito. Do sedaj je namreč navajala, da lastnik vozila, torej leasing hiša, ni sodelovala pri opravi hišne preiskave (glede česar je že bilo odgovorjeno v sklepu I Kp 62691/2025 z dne 10.10.2025, v točki 12). V sedaj vloženi pritožbi pa zagovornik navaja, da dejanski uporabnik vozila, čigar zasebnost je potrebno varovati tekom hišne preiskave, ni bil obdolženi A. A., temveč C. C., kar dokazuje s priloženo Pogodbo o poslovnem sodelovanju za dolgoročni najem vozila (priloga B13 spisa), sklenjeno med L. L. in M. M. (katere direktor je C. C., prokurist pa A. A.). Četudi je v členu 3 pogodbe kot pooblaščeni voznik naveden C. C., po oceni pritožbenega sodišča tudi ta pogodba ne vodi v zaključek, da je bila hišna preiskava prima facie opravljena nezakonito. A. A. je namreč pri opravljanju hišne preiskave sam povedal, da ima v točno tem avtu strelivo iz strelišča, kjer je bil dva dni pred dogodkom (to izhaja iz zapisnika o hišni preiskavi na l. št. 108 spisa), iz česar sledi logičen zaključek, da je tudi dejanski uporabnik tega vozila, kot je to policistom povedal tudi Č. Č., vozilo pa naj bi se nahajalo obravnavanega dne tudi v ... (tovrstni podatki izhajajo tudi iz spisa I Kpd 62232/2025, l. št. 655). Iz samega zapisnika o preiskavi vozila tudi ne izhajajo morebitne pripombe A. A. Ob tem, ko se v tej fazi postopka kot nedopustni štejejo samo dokazi, ki so že na prvi pogled nedovoljeni, ni podlage za pritožben zaključek, da so ti dokazi prima facie nezakoniti. Presoja potencialne nezakonitosti dokazov namreč narekuje ugotavljanje drugih dejstev in okoliščin, ki jih bo prvostopenjsko sodišče ugotavljalo tekom nadaljnjega postopka, v kolikor bo aktualno, vsaj v tej fazi postopka pa ni mogoče govoriti o kršitvi določb postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP in v zvezi s tem o zmotni in nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja.

11. V navedenem osebnem avtomobilu Mercedes Benz GLE 400 so policisti našli dve embalaži za strelivo, v katerih je bilo 68 nabojev kalibra 7.62 mm in embalažo za strelivo, v kateri je bil en naboj kalibra 9 mm, levo taktično rokavico črne barve ter levo in desno taktično rokavico črne barve z napisom. Po mnenju izvedenca balistične stroke so naboji najpogosteje uporabljeni za izstreljevanje iz polavtomatskih pištol. Da je obdolženec A. A. dne 27. 8. 2025 v ... nosil črne rokavice, ko je v rokah držal pištolo, pa je razvidno iz zgoraj navedenih zapisnikov o sprejemu ustnih ovadb, da je v ... uporabljal črne taktične rokavice, pa je potrdil tudi sam v zagovoru. Najdeni pištolski naboji tako nedvomno potrjujejo obstoj utemeljenega suma, da je obdolženec A. A. spornega dne v ... storil očitano mu kaznivo dejanje, kot se mu očita v obtožnici, torej tudi na način, da je v rokah držal pištolo. Teh ugotovitev nikakor ne omaje pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da sama pištola ni bila najdena, ali da naj bil po navedbah obrambe obdolženi A. A. dan pred obravnavanem dogodku na strelišču in je zgolj zato imel v avtu naboje. Verjetnost, da je obdolženec storil očitano dejanje, je namreč v tej fazi še vedno večja od verjetnosti, da ni.

12. Glede na medsebojni preplet do sedaj zbranih dokaznih virov ni moč pritrditi zagovornikom, da utemeljen sum ni podan. Drži, da je Č. Č., zaslišan med preiskavo, izrecno navedel, da obdolženca A. A. ni videl, da bi proti njemu usmeril pištolo, priča F. F. pa je povedala, da je bil v šoku in da sicer lahko, da je res govoril to, kar mu je bilo prebrano iz ovadbe oziroma predloga za pregon, ampak se ne spomni. Zagovornik tudi poudari, da so priče Č. Č., B. B. in F. F. "umaknili" kazensko ovadbo z izjavo, da se ne počutijo ogrožene, posledično pa po mnenju obrambe o obstoju utemeljenega suma več ni mogoče govoriti. Vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da je, kljub spremembam v vsebini izjav, česar tudi prvostopenjsko sodišče ni spregledalo, utemeljen sum še vedno podan. Vendarle je namreč Č. Č. kar dvakrat pred policijo podal ovadbo z isto vsebino, iz katere izhaja vloga A. A., ki naj bi imel v roki pištolo, kar je bilo, kot pojasnjeno, potrjeno tudi z ostalimi že opisanimi dokaznimi viri. Prav tako ni moč mimo dejstva, da je Č. Č. na policiji povedal, da se boji A. A., enako pa je to na zapisnik o sprejemu ustne ovadbe oz. predloga za pregon povedal F. F. (str. 12 spisa) in D. D. (l. št. 41 spisa). Pritožbene navedbe, da niso izpolnjeni zakonski znaki "spravljanja v podrejen položaj," so tako v tej fazi neutemeljene. Ne nazadnje pa bo vrednotenje izpovedb prič stvar nadaljnjega postopka, pri čemer je stvar dokazne ocene tudi ugotovitev, zakaj je prišlo do spremembe v izpovedbah in vsebina katerih izjav je prepričljivejša.

Kaznivo dejanje pod točko III. obtožnice (A. A.):

13. Utemeljen sum je podan tudi glede očitanega dejanja A. A. pod točko III sedaj vložene obtožnice. Iz zapisnika o sprejemu ustne ovadbe oziroma predloga za pregon naznanitelja B. B. kot oškodovanca, z dne 27. 8. 2025, je razvidno, da je slednji okoli 21.30 prišel do naslova na nasip ob Osnovni šoli ..., ki se nahaja v neposredni bližini njegove hiše. B. B. je na dogovorjeni kraj prišel okoli 21.30 ure. Tam A. A. sprva ni bilo, nakar ga je B. B. zagledal, ko je prišel iz svoje hiše z avtomatsko puško v rokah, čez katero je imel poveznjeno nekakšno črno blago. B. B. je bil prepričan, da je A. A. v rokah držal nekakšno različico avtomatske puške Kalašnikov, saj je obliko puške in nabojnik dobro videl. A. A. je s puško prišel do roba svoje posesti in vpil: " Ajde, dodi vamo! Ubiču te! Mrtev si čovjek! Jebem ti mater! [pridi sem, ubil te bom, mrtev si človek, jebem ti mater) ". S puško je ves čas meril proti B. B., D. D. in F. F. V nekem trenutku pa je tudi izstrelil en strel, vendar B. B. ni vedel povedati kam je priletelo zrno naboja, je pa sinu naročil, da pokliče policijo. Na zapisnik sta 27. 8. 2025 na Policijski postaji Celje podala kazenski ovadbi tudi D. D. in F. F. in oba potrdila, kar je policistom naznanil B. B. D. D. je fotografiral A. A. s puško in fotografije predložil policistom. Povedal je, da se je A. A. drl naj pridejo do njega, vendar niso hoteli. Nato je A. A. usmeril puško proti njim in iz nje izstrelil en strel. Takrat so stali pred avtomobili, nakar so se skrili za avti in na bližnji travnik ter je poklical policijo na 113 in jim povedal kaj se dogaja.

14. Iz uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja policista M. M. z dne 28. 8. 2025, ki je po klicu na OKC PU Celje, da je pri OŠ ... prišlo do streljanja, prišel na kraj, pa je razvidno, da so policisti po prihodu na kraj od B. B., D. D. in F. F. zbirali obvestila ter so oškodovanci navedli, da je proti njim z dolgocevnim orožjem izstrelil strel A. A., ki stanuje na naslovu ..., ter da je v času zbiranja obvestit proti parkirišču do njih iz hiše prišel A. A. ter je prišlo do vpitja, B. B. pa je poskušal pristopiti do A. A., kar sta mu policista preprečila.

Tako iz zapisnika o ogledu, kakor tudi iz uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kriminalista N. N. ter njegove izpovedbe, je razvidno, da naj bi obdolženi A. A. streljal na oškodovance v mestu ..., v strnjenem naselju, kjer so stanovanjske hiše in bloki ter v neposredni bližini tudi Osnovna šola ..., Vrtec ... ter kolesarska pot in pešpot, ter se na tem območju tudi v večernem (obravnavanem) času nahaja več ljudi in tudi otrok.

Utemeljen sum glede tega očitanega dejanja nadalje izhaja iz Poročila o preiskavi Nacionalnega forenzičnega laboratorija z dne 24. 9. 2025 , ko so tako na levi, kot na desni roki obdolženega A. A. našli karakteristične delce streljanja, kot to izhaja iz str. 35 izpodbijanega sklepa. Navedeni rezultati analiz zavarovanega materiala, kot izhajajo iz poročila o preiskavi Nacionalnega forenzičnega laboratorija z dne 24. 9. 2025, pa potrjujejo utemeljen sum, da je obdolženi A. A. storil očitano kaznivo dejanje povzročitev splošne nevarnosti po drugem odstavku 314. člena. Dodatno pa utemeljen sum utrjuje dejstvo, da so na jakni obdolženca našli 14 karakterističnih delcev streljanja (A. A. je namreč trdil, da pred domom na ... ni streljal, je pa izjavil, da je imel čez desno roko — podlakt obešeno jakno črne barve, kar je naredil zaradi svoje varnosti, da je izgledalo kot da ima nekaj pod jakno; slednja pa mu je bila tudi zasežena in poslana na NFL).

15. Nadalje ni moč spregledati, da so priče O. O., P. P. in R. R. pred policijo skladno izjavljale o tem, da so okoli 21.30 ure slišale pok, za katerega so se opredelile, da je podoben poku petarde, ena od teh prič pa je slišala tudi dretje, kreganje in prepiranje, kar se sklada z naznanili B. B., D. D. in F. F., in sicer, da je obdolženec ustrelil en strel. Pritožba s povzemanjem njihovih izpovedb pred preiskovalnim sodnikom ni uspela izpodbiti utemeljenega suma, upoštevaje, da je R. R. še vedno potrdila, da je slišala petardi podoben pok, P. P. je slišal dretje in pok, O. O. pa je slišala rezek glas. Tehtanje nasprotujočih si dokazov in ocena verodostojnosti izpovedb prič pa ni predmet predmetnega postopka, ko je stvar presoje zgolj obstoj dokaznega standarda utemeljenega suma.

16. Tudi v tem delu se pritožba sklicuje na izpovedbe pred preiskovalnim sodnikom, in sicer izpostavi izpovedbo priče D. D., ki je povedal, da je prišlo do besednega prepira, fizičnega stika pa ni bilo in ni videl, ali je imel obdolženi A. A. kaj v rokah, saj je bilo temno in predaleč. Vendar dejstvo, da je priča v določenih delih spremenila svojo izjavo, ne omaje utemeljenega suma. Pritožbeno sodišče poudarja tudi, da iz UZ z dne 28.8.2025 (l. št. 33 spisa) izhaja, da je bil obdolženec A. A. na ... oblečen v balistični zaščitni jopič in je imel na sebi nož dolžine 12 cm. Na ravni utemeljenega suma ni nobenega razloga, zakaj bi bil obdolženec tako oblečen in zavarovan, če ne bi bilo nobenega spora ali orožja oziroma nobene preteče nevarnosti, kot to poskuša sedaj prikazati obramba. Četudi torej tudi glede obravnavanega dogodka pod točko III. obtožnice v tem primeru ni bilo najdenega orožja (puške) ali izstreljenega naboja, zgolj to dejstvo, ob vseh navedenih dokazih, ne omaje utemeljenega suma, da je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje. A. A. pa naj bi dejanje proti B. B. storil zaradi zastraševanja in maščevanja, saj je slednji v drugem kazenskem postopku ko je bil zaslišan kot priča, za storitev tega kaznivega dejanja obremenil A. A. in potrdil vlogo A. A. pri izvršitvi tega kaznivega dejanja ter ker imata nerazrešen spor tudi iz preteklosti, glede kaznivega dejanja po 186. členu KZ-1, storitve katerega sta bila oba osumljena. Proti B. B. ter D. D. in F. F. pa naj bi storil to dejanje tudi zaradi zastraševanja in maščevanja zaradi predhodnih dogodkov tega dne v ..., kjer je prišlo do groženj in nasilja in nato v ..., kjer je prav tako prišlo do streljanja, glede česar vsega je potrebni dokazni standard zaenkrat podan. Zagovornik posledično s sklicevanjem za izpovedbe prič ter zatrjevanjem kršitve iz 11. točke prvega odst. 371. člena ZKP, ne more biti uspešen.

17. Zagovornik A. A. v pritožbi še pavšalno navede, da so bile povsem neargumentirano neupoštevane navedbe iz odgovora na predlog ODT za podaljšanje pripora, pri čemer sploh ne pojasni, na katere navedbe sodišče ni odgovorilo in zato s tovrstnimi nekonkretiziranimi navedbami ne more računati na uspeh.

Kaznivo dejanje pod točko II. obtožnice (B. B.)

18. Zagovornik B. B. navaja, da ni v spisu prav nobenega dokaza, ki bi potrjeval, da je bil strelec prav obdolženi B. B.

Vendar pri tem ne gre mimo dejstva, da je C. C. dne 27.8.2025 takoj ob klicu na OKC PU Celje povedal, da je B. B. na ... streljal proti njemu na krožišču, ko se je odpeljal v smeri proti ..., in sicer je izstrelil dva strela z revolverjem proti njegovemu vozilu, Audi RS7, reg. oznak ..., vendar vozila ni zadel. Slednje se v celoti sklada s tem, kar je nato na zapisnik naznanil policistom, ko je jasno opisal okoliščine streljanja in povedal, da je v vzvratnem ogledalu videl B. B., ki je iz osebnega avtomobila Jaguar stekel na sredino ulice s pištolo (revolverjem) v roki in dvakrat ustrelil proti njima (torej njemu in E. E., ki je bil sopotnik v njegovem vozilu). Slišal je dva poka. Slednje pa sta v celoti potrdila E. E. in D. D., ki sta prav tako podala ovadbi istega dne. Da je v obravnavanem času v ... v krožnem križišču blizu ... dejansko prišlo do srečanja oškodovancev C. C. in E. E. ter D. D., Č. Č. in F. F. ter tudi G. G. in S. S., je potrjeno tudi z zapisnikom o sprejemu ustne ovadbe oziroma predloga za pregon, ki ga je na Policijski upravi Celje 28. 8. 2025 podal Č. Č. B. B. pa je očitano dejanje storil z namenom zastraševanja in maščevanja zaradi njunega predhodnega nasilnega ravnanja tega dne do njega in njegovih prijateljev v ... in dlje časa trajajočega spora, ki ga ima z C. C. in A. A. Policisti so za E. E. in C. C. izdelali individualno oceno stopnje ogroženosti in ocenili, da pri njima obstaja srednja stopnja ogroženosti. Na podlagi opisanega obrambnega ravnanja C. C., ko je takoj poklical na OKC PU Celje in naznanil streljanje in tudi takoj odpeljal na Policijsko postajo v Celju, gre sklepati, da je obdolženec dejansko s pištolo sprožil najmanj dva strela v smeri vozila, v katerem se je nahajal C. C. in E. E. Iz zapisnika o ogledu pa izhaja, da je obdolženi B. B. streljal v mestu ..., v strnjenem naselju, kjer so stanovanjske hiše in bloki ter še druge zgradbe in infrastruktura ter je na tem območju gosta poseljenost. Glede na navedeno utemeljenega suma ne omaje dejstvo, da je C. C. pred preiskovalnim sodnik izpovedal, da so poklicali na policijo in "malo zgodbe naredili" oz. da iz izjave z dne 12.9.2025 izhaja, da ni prepričan, da je v vzvratnem ogledalu videl B. B. in da umika prvotno izjavo kot netočno.

Nadalje je policist H. H. izpovedal, da je tisti dan po zvezi slišal, da je prijava o domnevnem streljanju na ..., po tem, ko sta se C. C. in E. E. z osebnim avtomobilom pripeljala na policijsko postajo, pa je bila njegova naloga, da ju je sprejel in od njiju na zapisnik tudi sprejel ustni kazenski ovadbi, vsebina katerih je razvidna iz teh zapisnikov. Potrdil je, da je bila individualna ocena ogroženosti in evidentirano kaznivo dejanje. Pojasnil je, da je vse, kar sta povedala C. C. in E. E., dal na papir, in sicer po njunem nareku. Preden sta zapisnika podpisala, se je vsebina prebrala. Prav tako ni moč mimo UZ o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah z dne 28.8.2025 (l. št. 31 spisa), ko je bilo pri pregledu posnetkov na CD zgoščenki vendarle ugotovljeno, da je na posnetkih vidnih več vozil in oseb (vsebina pojasnjena na str. 23 izpodbijanega sklepa).

Utemeljen sum, da je obdolženi B. B. streljal v smeri proti C. C. in E. E. oziroma avtomobilu, v katerem sta se nahajala, pa nedvomno izhaja tudi iz Poročila o preiskavi Nacionalnega forenzičnega laboratorija z dne 24. 9. 2025, iz katerega izhaja, da na obdolženčevi desni roki sicer niso našli karakterističnih in značilnih delcev streljanja, le te pa so našli na njegovi levi roki (vsebina povzeta na str. 26 izpodbijanega sklepa). Obstoja utemeljenega suma ne izpodbije zagovornik B. B. z navedbo, da je obdolženec desničar in da so lahko bile sledi streljanja prenesene na obdolženega tudi iz telesa A. A., ko sta se obdolžena prerivala, saj gre za minimalno količino sledi, bo pa moralo sodišče tudi tovrstne okoliščine presoditi tekom postopka, v kolikor bo aktualno. Verjetnost, da je obdolženec namreč storil očitano kaznivo dejanje pod točko II. obtožnice, je namreč še vedno večja od verjetnosti, da ni.

Policisti so opravili ogled in ugotovitve zabeležili v zapisnik o ogledu in stanje kot so ga zaznali na kraju fotografirali. Tako je tudi iz zapisnika o ogledu razvidno, da je obdolženi B. B. streljal v mestu ..., v strnjenem naselju, kjer so stanovanjske hiše in bloki ter še druge zgradbe in infrastruktura ter je na tem območju gosta poseljenost. Iz zapisnika pa je tudi razvidno, da je ob 21:00 uri poklical na OKC PU Celje C. C. in povedal, da je B. B. na ... streljal proti njemu na krožišču, ko se je odpeljal v smeri proti ..., in sicer je izstrelil dva strela z revolverjem proti njegovemu vozilu Audi RS7 reg. oznak ..., vendar vozila ni zadel, kar se povsem sklada s tem, kar je nato na zapisnik naznanil policistom.

19. Zagovornik se v pritožbi sklicuje na pričanje osebe Š. Š. Čeprav je na zaslišanju slednji sicer povedal, da ni slišal drugega poka, ki naj bi bil podoben streljanju, pa je vendarle opisoval pok, podoben trku vozil, prav tako pa je opisal več vozil in glasno govorjenje, na podlagi česar pa je vendarle edini logičen zaključek ta, da je utemeljen sum še vedno podan, pri čemer je o dveh pokih na zapisnik o sprejemu ustne ovadbe govoril tudi E. E. Podrobnejša presoja verodostojnosti izpovedbe te priče pa je predmet nadaljnjega postopka.

20. Drži, da se v spisu nahaja izjava C. C. (l. št. 471 spisa), s katero je umaknil prvotno izjavo, ki jo je podal pred policijo. Natančneje iz nje izhaja, da je sicer res sprva, ko je podal kazensko ovadbo oz. predlog za pregon, sklepal o tem, da je iz vozila skočil B. B., vendar je šlo zgolj za njegovo predvidevanje in da izjavlja, da o tem ni prepričan in svojo prvotno izjavo umika kot netočno, slednje pa je potrdil tudi zaslišan pred preiskovalnim sodnikom dne 29.9.2025. Vendar pritožbeno sodišče tudi tokrat ugotavlja, da je kljub umiku prvotne izjave, utemeljen sum še vedno podan, zlasti glede na vse zgoraj povzete dokaze, ko je C. C. tako pri klicu na OKC, kot pred policijo, vendarle jasno povedal, da je dva strela izstrelil ravno obdolženec, kar je bilo potrjeno tudi s strani E. E. in D. D., prav tako pa je imel obdolženi na levi roki sledi streljanja, kot to izhaja iz poročila o preiskavi Nacionalnega forenzičnega laboratorija z dne 24. 9. 2025. Navedeno pa naj bi storil z namenom zastraševanja in maščevanja zaradi njunega predhodnega nasilnega ravnanja tega dne v ... . Okoliščina, da obdolžencu D. D. nikoli ni bilo najdeno orožje, ob vsem navedenem ne omaje obstoja utemeljenega suma, saj bi lahko orožje, kot je zapisalo že prvo sodišče na str. 52 napadanega sklepa, obdolženec v vmesnem času tudi skril oz. se ga znebil.

PRIPORNI RAZLOG

21. Pritožbeno sodišče v nasprotju z zagovornikoma ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je pri obeh obdolžencih še vedno podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti. V izpodbijanem sklepu ugotovljene in obrazložene objektivne okoliščine, ki se nanašajo na obdolženima očitana kazniva dejanja in ugotovljene ter obrazložene subjektivne okoliščine, ki se nanašajo na posameznega obdolženca in v medsebojni povezavi, razumno utemeljujejo sklep, da je pri vsakem od obdolžencev podana konkretna in realna nevarnost, da bi v primeru, če bi bila izpuščena na prostost, ponovila kazniva dejanja, kakršna se jima očitajo v tem postopku.

22. Zagovornik A. A. obstoj pripornega razloga graja z navedbami, da niso podani znaki kaznivega dejanja povzročitve ponovitvene nevarnosti, prav tako pa je v tej fazi podan zgolj utemeljen sum, dokončna pravna opredelitev obdolženčevih ravnanj pa bo stvar nadaljnjega postopka. Glede neizpolnitve znakov kaznivega se je pritožbeno sodišče že opredelilo pri presoji utemeljenega suma in tem navedbam ni pritrdilo. Upoštevaje, da se obdolžencu očitata kar dve kaznivi dejanji, pri katerih je na ravni utemeljenega suma v rokah držal pištolo in tudi uporabil puško, streljal v gosto naseljenem območju in gre zgolj srečnim okoliščinam pripisati, da streljanje ni rezultiralo v telesnih poškodbah, obdolženec pa si je tudi pripravil sredstva (avtomatsko puško z naboji, zaščitni brezrokavnik in nož). Upoštevaje torej način storitve, okoliščine in težo očitanih dejanj, so objektivne okoliščine ponovitvene nevarnosti podane. Kljub nasprotovanju obrambe pa so tudi po mnenju drugostopenjskega sodišča podane tudi subjektivne okoliščine, upoštevaje zlasti obdolženčevo predkaznovanost, tudi z elementi nasilja (str. 40-41 izpodbijanega sklepa), z izvršitvijo očitanih kaznivih dejanj pa je nedvomno izkazal veliko mero agresivnosti, brutalnosti, maščevalnosti in predrznosti. Kljub pritožbeno izpostavljenim okoliščinam, da je oče dveh otrok in ustanovitelj boksarskega kluba, to ne pomeni, tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da je ponovitvena nevarnost pri njemu nedvomno podana. Odločitev prvega sodišča je tako skladna tudi s citirano sodno prakso Up-123/95 in Up 127-95.

23. Tudi za obdolženca B. B. nanizane okoliščine subjektivne in objektivne narave so jasne in obrazložene in brez dvoma utemeljujejo obstoj ponovitvene nevarnosti. Glede objektivnih okoliščin ni mogoče spregledati, da gre za eno težjih dejanj z visoko predpisano zaporno kaznijo, pri čemer si je obdolženec na ravni utemeljenega suma pripravil sredstva za storitev le-tega, in sicer pištolo oz. revolver z naboji, streljal v gosto naseljenem območju, zgolj po sreči pa ni prišlo do telesnih poškodb ali smrti kakšne osebe, takoj po dogodku pa je enemu od oškodovancev še na parkirišču policije grozil, da je mrtev. Glede subjektivnih okoliščina pa gre pritrditi prvostopenjskemu sodišču, da je obdolženec izkazal svojo agresivnost, maščevalnost, brutalnost ter nevarnost za okolico. Zagovornik obstoj pripornega razloga graja z navedbo, da obdolženec od 2019 ni ponavljal kaznivih dejanj, pri čemer že tudi sam navede, da je vendarle obdolženec še v dveh kazenskih postopkih. Četudi sta bila v teh dveh postopkih vložena obtožna predloga pred okrajnim sodiščem, je bil utemeljen sum v obeh postopkih že predmet presojanja sodišča po uradni dolžnosti v fazi t. i. materialnega preizkusa obtožnega akta (437. člen ZKP) in je zato tudi še odprta postopka pritožbeno sodišče ustrezno upoštevalo pri presoji ponovitvene nevarnosti. Tudi obdolženi B. B. očitno sporov z drugimi ljudmi očitno ne zmore reševati na miroljuben način. Ob vsem navedenem je tako tudi pri njemu še vedno podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti.

SORAZMERNOST IN NEOGIBNOST PRIPORA

24. Po oceni drugostopenjskega sodišča je sodišče prve stopnje razumno obrazložilo tudi sorazmernost in neogibno potrebnost pripora za oba obdolženca. Sodišče prve stopnje je na str. 42-44 pritožbeno izpodbijanega sklepa namreč ocenilo, da varovanje oškodovancev, pa tudi naključnih ljudi, ki so se v trenutku streljanja nahajali v bližini, ob upoštevanju teže in tudi dejstva, da naj bi do vseh treh obravnavanih dogodkov prišlo istega dne, torej v časovno kratkem obdobju, pretehta nad posegom v osebne pravice obdolžencev in zaključilo, da za odvrnitev njune ponovitvene nevarnosti ni mogoče uporabiti milejših osebnih omejevalnih ukrepov.

25. Na presojo sorazmernosti pripora prav v ničemer ne vpliva okoliščina, da je partnerka obdolženca A. A. brezposelna (kar pritožnik dokazuje s pritožbi priloženimi potrdili). Predlagan hišni pripor, prepoved približevanja oškodovancem ali javljanje na policijski postaji (ki je namenjeno zlasti preprečitvi begosumnost, ne ponovitveni nevarnosti), pa se tako za obdolženega A. A. pokaže kot nezadostni in nesorazmerni ukrepi, saj obdolženec s strani sodišča ne uživa dovoljšnje mere zaupanja, da milejših ukrepov ne bi kršil, upoštevaje v tem postopku ugotovljena nesoglasja med udeleženimi subjekti in njegovo izkazano agresijo pri reševanju medosebnih konfliktov.

Tudi zagovornik B. B. pa se neutemeljeno zavzema za odreditev hišnega pripora, katerega bi lahko prestajal na naslovu ... v ... . Četudi orožje namreč ni bilo najdeno, kar izpostavi zagovornik, to, kot že pojasnjeno, ne pomeni, da tudi nikoli ni bilo uporabljeno, še zlasti pa to ne pomeni, da ne bi mogel na prostosti obdolženec ponoviti kaznivega dejanja (z istim ali drugovrstnim orožjem). Tudi obdolženec B. B., upoštevaje visoko stopnjo ogrožanja, ki jo je povzročil naključnim osebam, ki so bile v bližini streljanja, pa tudi njegovo agresivnost in brutalnost pri reševanju medosebnih sporov, nikakor ni upravičil zaupanja sodišča, da bi spoštoval milejši ukrep hišnega pripora.

26. Zaključke sodišča prve stopnje o neogibni potrebnosti in sorazmernosti pripora, tako pritožbeno sodišče v celoti sprejema kot pravilne in prepričljive, odločitev pa je skladna tudi z 19. in 22. členom Ustave RS.

27. Ker ob obrazloženem pritožbeni očitki zagovornikov obtoženega niso utemeljeni in ker tudi pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP ni ugotovilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

1 Sklep VSL II Kp 48034/2013 z dne 31. 1. 2019 in VSL Sodba II Kp 65080/2019.