VSK Sklep I Cp 36/2025 · Višje sodišče v Kopru

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Standard obrazloženosti odločitve o stroških ni enak standardu, ki se zahteva za obrazložitev odločitve o glavni stvari, temveč je nižji, izhodišče odločitve sodišča pa je v uspehu stranke, dejanskem nastanku stroška in že navedeni vrsti opravila, za katero je predpisana tarifa. Za takšno opravilo se šteje, da je za pravdo potrebno in sodišče nagrade zanj le izjemoma ne prizna.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 3.430,96 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče prve stopnje je med drugim toženi stranki priznalo nagrado za 2. pripravljalno vlogo v višini 525 točk, za 3. pripravljalno vlogo v višini 350 točk in za 4. pripravljalno vlogo v enaki višini. Pri vrednosti točke 0,60 EUR in upoštevaje zvišanje za 1 % na račun materialnih izdatkov in skupaj še za 22 % na račun davka na dodano vrednost, znese nagrada odvetniku za ta opravila skupaj 905,67 EUR, kolikor znaša vrednost izpodbijanega dela.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka v delu, v katerem je sodišče prve stopnje toženi stranki priznalo nagrado za sestavo 2., 3. in 4. pripravljalne vloge, in predlaga, naj sodišče druge stopnje sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo obravnavanje. Navaja, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj so bile vloge potrebne, sama pa ocenjuje, da te vloge na odločitev v zadevi niso imele nobenega vpliva in so bile vložene po nepotrebnem. Sodišče je kršilo 155. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je toženi stranki pravilno kot za pravdo potrebne stroške priznalo tudi nagrado odvetniku za sestavo 2., 3. in 4. pripravljalne vloge. Stranka v rednem pravdnem postopku ni vnaprej omejena pri številu pripravljalnih vlog, ki jih sme vložiti, pritožba pa tudi ne graja, da je šlo za nedovoljene oziroma prepozne vloge, temveč le pavšalno navaja, da so bile vložene po nepotrebnem. V 155. členu ZPP je res določeno, da pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, sodišče upošteva samo tiste stroške, ki so potrebni za pravdo, in da o tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. A v nadaljnjem odstavku istega člena ZPP določa tudi, da se, če je predpisana tarifa za nagrado odvetnikov, taki stroški odmerijo po tarifi. Sodišče prve stopnje je odmero pravilno opravilo v skladu s tarifnima št. 19/2 in 19/3 Odvetniške tarife. Standard obrazloženosti odločitve o stroških ni enak standardu, ki se zahteva za obrazložitev odločitve o glavni stvari, temveč je nižji, izhodišče odločitve sodišča pa je v uspehu stranke, dejanskem nastanku stroška in že navedeni vrsti opravila, za katero je predpisana tarifa. Za takšno opravilo se šteje, da je za pravdo potrebno in sodišče nagrade zanj le izjemoma ne prizna. Ker sodišče odloči o stroških postopka brez obravnavanja, je breme, da obrazloženo navaja, da strošek za pravdo ni bil potreben, na stranki, ki tako priznanim stroškom nasprotuje. Tega bremena tožeča stranka v pritožbi ni zmogla.

5. Sodišče druge stopnje je zato in ker ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi druga odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.