Sklep II Ips 465/2000 · Sklep II Ips 465/2000 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrne.

[JEDRO] Zmotno je tožnikovo prepričanje, da se je z vložitvijo pritožbe spremenil potek mirovanja. Pritožba, ki ni uspešna, ničesar ne spremeni glede posledic mirovanja in tudi ne glede roka, v katerem je mogoče predlagati nadaljevanje postopka.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 28.1.1999 odločilo, da se šteje tožba v tej zadevi za umaknjeno, ker nobena od strank v zakonitem roku ni predlagala nadaljevanja postopka, ki je miroval od 11.5.1998 dalje. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sklep prve stopnje. Proti temu sklepu vlaga tožeča stranka revizijo. Navaja, da v sklepu o mirovanju ni bilo navedeno, da pritožba ne zadrži izvršitve. Zato je tožnik utemeljeno domneval, da teče rok za predlog za nadaljevanje postopka šele od pravnomočnosti sklepa dalje. Tudi ni res, da tožnik ni predlagal nadaljevanja postopka. To je storil dne 11.5.1995. Revizija ne navaja, katere revizijske razloge uveljavlja. Predlaga pa, da revizijsko sodišče razveljavi sklepa druge in prve stopnje in vrne zadevo v nadaljnje odločanje. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977). Ker je bil sklep prve stopnje izdan pred uveljavitvijo Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999 (Ur. l. RS št. 26/99), je revizijsko sodišče na podlagi 498. člena tega zakona uporabilo Zakon o pravdnem postopku iz leta 1977 (Ur. l. SFRJ št. 4/77 do 27/90 - v nadaljevanju ZPP). Revizija ni utemeljena. S sklepom opr. št. P 180/93-20 z dne 11.5.1998 je ugotovljeno, da postopek miruje od 11.5.1998 dalje. V sklepu je navedeno, da nadaljevanja postopka ni mogoče predlagati prej, preden ne pretečejo trije meseci od dneva, ko je nastalo mirovanje, in da se šteje, da je tožba umaknjena, če nobena stranka ne predlaga nadaljevanja v štirih mesecih od dneva, ko je nastalo mirovanje. Sklep je v skladu z 217. členom ZPP in je povsem jasen. Rok za vložitev predloga za nadaljevanje postopka teče od dne, ko je nastopilo mirovanje. V roku iz 217. člena ZPP, ki je pravilno naveden v sklepu o mirovanju, tožnik ni predlagal nadaljevanja postopka. Tožnik v reviziji utemeljeno opozarja, da ni točna ugotovitev sodišča druge stopnje, da ni nikoli predlagal nadaljevanja postopka. V spisu sta namreč dva njegova predloga za nadaljevanje postopka. Prvi je datiran z 18.9.1998, na sodnem dohodnem žigu pa je datum 21.9.1998. Ta predlog je prepozen glede na nastop mirovanja 11.5.1998. Zato ni mogel povzročiti nadaljevanja postopka. Revizija pa ima očitno v mislih drugi predlog z dne 11.5.1999 in z datumom na dohodni sodni štampiljki 12.5.1999, čeprav navaja datum 11.5.1995. Gre za očitno pomoto v zapisu letnice, kar pa na presojo pravočasnosti nima vpliva, saj je pomemben samo resnični datum vloge. Tudi ta predlog ni podan pravočasno in zato ne more imeti nobenih učinkov v zvezi z nadaljevanjem postopka. Tak učinek bi imel samo predlog, vložen med 11.8. in 11.9.1998. V tem času pa tožnik ni predlagal nadaljevanja postopka. Zmotno je tožnikovo prepričanje, da se je z vložitvijo pritožbe spremenil potek mirovanja. Pritožba, ki ni uspešna, ničesar ne spremeni glede posledic mirovanja in tudi ne glede roka, v katerem je mogoče predlagati nadaljevanje postopka. Zakon je glede tega povsem jasen. Rok, v katerem je mogoče predlagati nadaljevanje postopka, se računa od dneva, ko je mirovanje nastalo. Tako se glasi tudi sklep z dne 11.5.1998, zato tožnik ni imel nobene podlage za stališče, kakršnega uveljavlja z revizijo. Če nadaljevanje postopka ni predlagano, je posledica poteka mirovanja, da se šteje tožba za umaknjeno (tretji odstavek 217. člena ZPP). Izpodbijani sklep je v skladu s to določbo in je zato pravilen. Revizijsko sodišče je odločilo na podlagi 393. člena v zvezi s četrtim odstavkom 400. člena ZPP.