Sodba II Ips 352/2000 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v zavrnilnem delu glede odškodnine za nepremoženjsko škodo spremeni tako, da se pritožbi tožeče stranke delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da mora tožena stranka - zavarovalnica plačati tožniku D. Š. odškodnino za nepremoženjsko škodo 9.000.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi po zakonski obrestni meri od 12.3.1999 dalje do plačila v 15 dneh, da ne bo izvršbe. V preostalem delu se revizija zavrne. Tožena stranka mora povrniti tožeči stranki revizijske stroške v znesku 65.811,00 SIT z zamudnimi obrestmi po zakonski obrestni meri od 22.2.2001 dalje do plačila v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

[JEDRO] Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožniku znesek 8.000.000,00 SIT in mu povrniti pravdne stroške, vse z zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov dalje. V presežku za znesek 2.291.790,00 SIT je tožbeni zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da se je tožnik poškodoval v prometni nesreči dne 9.8.1995. Njegove poškodbe so bile odprt zlom desne goleni, odprt zdrobljen zlom desne petnice ter odkrhnenje stiloidnega izrastka leve podlahtnice. Prestal je hude bolečine in druge nevšečnosti zdravljenja. Posledice so omejena gibljivost levega zapestja, desnega skočnega sklepa in deformacija desnega stopala ter skaženost zaradi vsega navedenega in zaradi brazgotin. Zaradi tega ni več sposoben za daljšo hojo, vzpenjanje in sestopanje ter hojo po neravnem terenu. Ne more se več ukvarjati s športom. Prikrajšan je za družabno življenje. Prisodilo mu je odškodnino za pretrpljene in bodoče telesne bolečine v znesku 3.500.000,00 SIT, za skaženost 500.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 4.000.000,00 SIT. Zavrnilo je nadaljnji zahtevek za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v znesku 2.200.000,00 SIT in za premoženjsko škodo. Proti tej sodbi se je pritožila tožeča stranka. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi in razveljavilo zavrnilni del sodbe prve stopnje za 91.790,00 SIT za premoženjsko škodo ter izrek o stroških, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in v nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo prve stopnje. Proti zavrnilnemu delu te sodbe za znesek 2.200.000,00 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da naloži toženi stranki še plačilo zneska 2.200.000,00 SIT s pripadki. Podrobno opisuje svoje poškodbe. Navaja prikrajšanja zaradi posledic poškodbe na področju športnega, delovnega in družabnega udejstvovanja. Navaja svojo prizadetost, ker ni sposoben za vojsko. Poudarja svojo mladost. Sklicuje se na mnenje izvedenca dr. A. K., po katerem so njegove življenjske aktivnosti zmanjšane za 45 odstotkov. Zavzema se za priznanje celotne zahtevane odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977). Ker je bila sodba prve stopnje izdana pred uveljavitvijo Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999 (Ur.l. RS št. 26/99), je revizijsko sodišče na podlagi 498. člena tega zakona uporabilo Zakon o pravdnem postopku iz leta 1977 (Ur. l. SFRJ št. 4/77 do 27/90 - v nadaljevanju ZPP). Revizija je delno utemeljena. Za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti je bila tožniku priznana odškodnina v znesku 4.000.000,00 SIT, višji zahtevek za nadaljnjih 2.200.000,00 SIT pa je bil zavrnjen. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili trajne posledice tožnikovih poškodb na podlagi mnenja sodnega izvedenca prim. dr. A. K. Ugotovljena je omejena gibljivost levega zapestja in desnega skočnega sklepa ter deformacija desnega stopala. Zaradi tega je tožnik močno oviran pri hoji in pri vseh aktivnostih, ki zahtevajo normalno gibljivost skočnega sklepa in stopala. Onemogočeno mu je ukvarjanje s športi, s katerimi se je ukvarjal pred nesrečo. Moral je odstopiti od namere, da bi študiral gradbeništvo. Omejen je pri družabnem udejstvovanju. Izvedenec je ocenil, da je za 45 odstotkov zmanjšana tožnikova splošna življenjska zmožnost, invalidnost po tabeli tožene stranke pa je ocenil s 40 do 50 odstotki. Iz tega sledi, da je tožnik močno prikrajšan pri vseh svojih aktivnostih. Pri ugotavljanju duševnih biolečin, ki jih prestaja zaradi tega, je odločilno, da je tožnika nesreča doletela, ko je bil star šele l8 let in da je ugotovljeno, da je bil pred nesrečo vsestransko, zlasti pa športno izredno dejaven. To ga upravičuje do višje odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti od tiste, ki mu je bila prisojena s sodbama prve in druge stopnje. Po presoji revizijskega sodišča je utemeljen tožnikov zahtevek iz tega naslova v znesku 5.000.000,00 SIT in ne samo 4.000.000,00 SIT, kolikor mu je bilo prisojeno doslej. Pri tem je upoštevalo okvire, ki jih je določila sodna praksa v podobnih primerih in merila po 200. členu in 203. členu Zakona o obligacijskih razmerjih. Zato je revizijsko sodišče delno ugodilo reviziji tožeče stranke in zvišalo odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti za 1.000.000,00 SIT. Skupna odškodnina za nepremoženjsko škodo znaša 9.000.000,00 SIT in sicer poleg pravnomočno prisojenih zneskov za telesne bolečine 3.500.000,00 SIT in za skaženost 500.000,00 SIT še 5.000.000,00 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Revizijsko sodišče je odločilo na podlagi prvega odstavka 395. člena ZPP. Izrek o stroških temelji na drugem odstavku 166. člena in drugem odstavku 154. člena ZPP. Tožeča stranka je uspela z revizijo za znesek 1.000.000,00 SIT. Od tega zneska so ji priznani stroški za sestavo revizije in za obvestilo, stroški poštnine in davek na dodano vrednost.