Sklep Cp 15/2000 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO] Po določbi drugega odstavka 96. člena ZMZPP so morebitne napake v postopku glede vročanja in sodelovanja sanirane, če se je oseba, zoper katero je bila izdana tuja sodna odločba, spustila v obravnavanje glavne stvari v postopku na prvi stopnji. Nasprotni udeleženec pa je v postopku - ne glede na pritožbene trditve o uporabi jezika in načinu vročanja - sodeloval, zaradi česar priznanje tujih sodnih odločb tudi ne nasprotuje javnemu redu Republike Slovenije.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se v Republiki Sloveniji prizna veljavnost odločbe Občinskega sodišča v Pazinu, Republika Hrvaška, z dne 2.9.1997, opr. št. P 162/96 ter sodbe Županijskega sodišča v Puli, opr. št. Gž 130/98, s katero je bila sodba Občinskega sodišča v Pazinu spremenjena v delu, ki se nanaša na obresti in stroške. Nasprotni udeleženec je vložil proti navedeni odločitvi ugovor, ki pa ga je sodišče prve stopnje s svojim sklepom z dne 21.6.2000 zavrnilo. Proti sklepu sodišča prve stopnje, s katerim je bil ugovor zavrnjen, vlaga nasprotni udeleženec pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga njegovo spremembo z zavrnitvijo zahtevka na priznanje tuje sodne odločbe. Tuja sodna odločba, katere priznanje se zahteva, je v nasprotju z javnim redom (100. člen Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku ZMZPP - Uradni list RS, št. 56/99). V postopku so bila namreč kršena načela, ki jih določa Ustava RS. Gre za načelo enakosti strank v postopku, ki se uresničuje tudi s pravico do prevajalca. Čeprav je nasprotni udeleženec zahteval prevajalca, sodišče njegovemu zahtevku ni prisluhnilo. Tudi tožba z vabilom na obravnavo bi morala nasprotnemu udeležencu biti vročena po diplomatski poti z uradnim prevodom. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je v pritožbi navedene ugovore nasprotnega udeleženca obravnavalo že ob izdaji svojega sklepa z dne 21.3.2000, ponovno pa v izpodbijanem sklepu ob zavrnitvi ugovora. Pogoje za priznanje sodb pristojnih hrvaških sodišč je presojalo glede na določbe 94. člena do 107. člena ZMZPP in ugotovilo, da so izpolnjeni; med njimi tudi tisti iz določbe 96. člena zakona. Svoja stališča nestrinjanja s priznanjem zadevnih sodnih odločb je nasprotni udeleženec v pritožbi poenostavil s skrčitvijo na določbo 100. člena ZMZPP s trditvijo o nasprotju med priznanima sodbama in javnim redom Republike Slovenije; pri tem pa to nasprotje vsebinsko ponovno razlaga z določbo prvega odstavka 96. člena ZMZPP, češ da zaradi nepravilnosti v postopku ni mogel sodelovati v postopku. Vendar pa zatrjevanih kršitev ni. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila sodba izdana v njegovi navzočnosti in da se je spustil v obravnavanje stvari. Po določbi drugega odstavka 96. člena ZMZPP so namreč morebitne napake v postopku glede vročanja in sodelovanja sanirane, če se je oseba, zoper katero je bila izdana tuja sodna odločba, spustila v obravnavanje glavne stvari v postopku na prvi stopnji. Nasprotni udeleženec pa je v postopku - ne glede na pritožbene trditve o uporabi jezika in načinu vročanja - sodeloval, zaradi česar priznanje tujih sodnih odločb tudi ne nasprotuje javnemu redu Republike Slovenije. Neutemeljeno pritožbo je pritožbeno sodišče zavrnilo (109. člen ZMZPP).