Sodba II Ips 148/2000 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Z najavo dopolnitve pritožbe si pritožbenega roka ni mogoče podaljšati.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je tožencema naložilo, da morata tožeči stranki nerazdelno plačati znesek 254.000,00 DEM v tolarski vrednosti z zamudnimi obrestmi v višini obresti na vpogledne devizne hranilne vloge v DEM, od 6.2.1995 dalje do plačila ter pravdne stroške.

Pritožbo tožencev je sodišče druge stopnje zavrnilo ter sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka po pooblaščencih - odvetnikih revizijo, v kateri vsebinsko uveljavlja revizijski razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Ni res, da bi v pritožbenem postopku prekoračila 15-dnevni pritožbeni rok za dostavo potrebnih dokazov. Po njenem mnenju je bila pritožba proti sodbi sodišča prve stopnje popolna in bi jo moralo sodišče kot obrazloženo obravnavati. Zato tožena stranka predlaga razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožeča stranka je na revizijo odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku - 1977).

Revizija ni utemeljena.

Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, se smejo stranke pritožiti v 15 dneh od vročitve prepisa sodbe (prvi odstavek 348. člena ZPP).

Toženca sta pritožbo proti sodbi sodišča prve stopnje vložila v omenjenem zakonskem roku, zaradi česar jo je sodišče druge stopnje obravnavalo kot pravočasno. Vendar pa si z najavo dopolnitve pritožbe toženca pritožbenega roka nista podaljšala. Le sodišče lahko v postopku, predvidenem v določbi 351. člena ZPP, podeli pritožniku dodatni rok za dopolnitev ali popravo pritožbe. Zato je sodišče druge stopnje ravnalo pravilno, ko po izteku 15-dnevnega pritožbenega roka poslane dopolnitve pritožbe ni obravnavalo, pravočasno pritožbo pa zaradi pomanjkanja ustreznih razlogov presojalo po določbi prvega odstavka 365. člena ZPP le po uradni dolžnosti in utemeljeno ugotovilo, da sodišče prve stopnje v postopku ni zagrešilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena ZPP. Revizija torej izpodbijani sodbi neutemeljeno očita procesne kršitve.

Uradni preizkus izpodbijane sodbe s stališča pravilne uporabe materialnega prava (386. člen ZPP) tudi ni pokazal nepravilnosti. Ugotovljeno dejansko stanje daje podlago za uporabo določb VI.

poglavja Zakona o obligacijskih razmerjih o prenosu terjatve (prvi odstavek 438. člena) kot tudi za pravno razlago pogodbenih določil o predmetu pogodbe z dne 8.7.1993, posebej o višini kupnine, o načinu in rokih plačila ter njeni zapadlosti.

Neutemeljeno revizijo je revizijsko sodišče zavrnilo (393. člen ZPP).

Izrek o stroških revizijskega postopka je odpadel, ker jih tožeča stranka v odgovoru na revizijo ni zaznamovala.