Sklep I R 166/2009 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Kakršnegakoli vpliva na objektivnost in nepristranskost sojenja pred sodiščem, ki zadevo obravnava, ni mogoče upoštevno utemeljiti s povsem pavšalnimi, nekonkretiziranimi očitki o nedopustnem in protipravnem ravnanju „nekaterih odgovornih pooblaščencev Okrajnega sodišča v Domžalah“ ali „nekaterih odgovornih pooblaščencev Republike Slovenije in Evropske Unije“, ki naj bi tožnika sililo v številne odškodninske tožbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Predlog se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Med pravdnima strankama teče pri Okrajnem sodišču v Domžalah pravdni postopek „zaradi priposestvovanja“, v katerem je tožnik z vlogo 24. 11. 2009 predlagal določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (Okrajnega sodišča v Kopru) za odločanje v tej zadevi. Predlog utemeljuje z očitkom pristranskosti, namenjen sodnici, ki zadevo obravnava, v nadaljevanju obrazložitve predloga pa med drugim navaja, da je „proti ravnanju nekaterih odgovornih pooblaščencev Okrajnega sodišča v Domžalah“ že večkrat podal tožbene zahtevke z visokimi odškodninami in da zdaj nekaj teh postopkov teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, sicer pa mu po njegovem prepričanju dnevno povzročajo vse večje zlo in škodo s svojim ravnanjem tudi nekateri odgovorni pooblaščenci Republike Slovenije in Evropske Unije, zaradi česar je primoran vlagati vedno več odškodninskih tožb z vse večjimi zahtevki, ki skupno že presegajo znesek 750.000.000,00 EUR, saj ima zaradi diskriminatornega in nečloveškega ravnanja z njim že uničeno zdravje, družino in poslovno dejavnost.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Stvarna in krajevna pristojnost sodišča za odločanje v sodnem postopku je urejena z zakonom. Tudi pogoji za sicer izjemoma predvideno možnost odstopa od takšne ureditve so določeni v zakonu. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke (ali pristojnega sodišča) določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

4. Ne da bi se Vrhovno sodišče spuščalo v vprašanje stvarne pristojnosti okrajnega sodišča (v obravnavanem primeru Okrajnega sodišča v Domžalah) za postopanje in odločanje v tej zadevi, na katero mora sodišče, ki zadevo obravnava, paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 19. člena ZPP), je treba najprej ugotoviti, da tožnik v svojem predlogu za delegacijo pristojnosti razloga smotrnosti ne uveljavlja, saj ne zatrjuje, da bi se postopek laže (hitreje in ceneje) opravil pred drugim sodiščem. V predlogu tožnika zatrjevanih okoliščin pa tudi ni mogoče uvrstiti med „druge tehtne razloge“ za prenos pristojnosti v pomenu določbe 67.

člena ZPP, saj kakršnegakoli vpliva na objektivnost in nepristranskost sojenja pred sodiščem, ki zadevo obravnava, ni mogoče upoštevno utemeljiti s povsem pavšalnimi, nekonkretiziranimi očitki o nedopustnem in protipravnem ravnanju „nekaterih odgovornih pooblaščencev Okrajnega sodišča v Domžalah“ ali „nekaterih odgovornih pooblaščencev Republike Slovenije in Evropske Unije“, ki naj bi tožnika sililo v številne odškodninske tožbe. V zvezi z očitkom pristranskosti, namenjenem sodnici, ki zadevo obravnava, pa je treba tožniku odgovoriti, da se nepristranskost posameznega sodnika ali sodnice zagotavlja v okviru pravnega instituta izločitve po 70.

členu ZPP in zato ne more biti to hkrati tudi razlog za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena istega zakona. Po obrazloženem je bilo treba torej tožnikov predlog zavrniti kot neutemeljen.