Sklep I R 149/2009 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Glede na predlagana sredstva izvršbe in dejstvo, da ima prva dolžnica (in tudi vsi preostali dolžniki razen petega dolžnika) po navedbah v izvršilnem predlogu upnice stalno prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Novem mestu, je odločitev v sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, da bo po pravnomočnosti tega sklepa izvršilni postopek vodilo in v njem odločalo Okrajno sodišče v Novem mestu, skladna z določbami četrtega odstavka 44. člena, drugega odstavka 40.c člena, prvega odstavka 100. člena in tudi 146. člena ZIZ.

[OBRAZLOŽITEV]

Za vodenje izvršbe in odločanje v tej izvršilni zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Novem mestu.

OBRAZLOŽITEV:

1. Okrajno sodišče v Ljubljani – centralni oddelek za verodostojno listino, je izdalo sklep o izvršbi in odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa postopek vodilo in v njem odločalo Okrajno sodišče v Novem mestu.

2. Na podlagi obrazloženih ugovorov prvih štirih dolžnikov (torej vseh, razen petega dolžnika) je Okrajno sodišče v Ljubljani – centralni oddelek za verodostojno listino razveljavilo svoj sklep o izvršbi glede prvih štirih dolžnikov v delu o dovolitvi izvršbe in izreklo, da bo o „zahtevku“ zoper njih in o stroških odločeno v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu.

3. Okrajno sodišče v Novem mestu pristojnosti za vodenje izvršbe (v tem stadiju postopka le zoper petega dolžnika) ni sprejelo in je sprožilo kompetenčni spor z obrazložitvijo, da je za izvršbo na podlagi prvega odstavka 100. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče, da ima peti dolžnik L. K. stalno prebivališče na naslovu ... Rače in da je zato krajevno pristojno za vodenje izvršbe v tem primeru Okrajno sodišče v Mariboru.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Uvodoma je treba pojasniti, da Okrajno sodišče v Novem mestu ne meni, da je pristojno tisto sodišče, ki mu je zadevo odstopilo (Okrajno sodišče v Ljubljani), temveč da je pristojno Okrajno sodišče v Mariboru (ki svoje pristojnosti še ni oziroma še niti ni imelo možnosti odreči) – torej „drugo“ sodišče z območja različnih višjih sodišč glede na sodišče, ki se je izreklo za nepristojno. Ker zadeva ni bila odstopljena Okrajnemu sodišču v Novem mestu „očitno pomotoma“, so izpolnjeni pogoji za odločanje v sporu po prvem odstavku 24. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ), o katerem odloči spričo določbe drugega odstavka 25. člena ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ) Vrhovno sodišče.

6. Upoštevaje določbo drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tudi za izvršilni postopek velja pravilo, da se pristojnost presodi na podlagi navedb v izvršilnem predlogu in na podlagi splošno znanih dejstev. Glede na predlagana sredstva izvršbe in dejstvo, da ima prva dolžnica (in tudi vsi preostali dolžniki razen petega dolžnika) po navedbah v izvršilnem predlogu upnice stalno prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Novem mestu, je odločitev v sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 87644/2008 z dne 28. 10. 2008, da bo po pravnomočnosti tega sklepa (ta je v delu, ki se nanaša na petega dolžnika, pravnomočen) izvršilni postopek vodilo in v njem odločalo Okrajno sodišče v Novem mestu, skladna z določbami četrtega odstavka 44. člena, drugega odstavka 40.c člena, prvega odstavka 100. člena in tudi 146. člena ZIZ. Krajevna pristojnost pa se določi po okoliščinah, kakršne veljajo ob vložitvi predloga za izvršbo in se ustali neodvisno od tega, koliko in kateri izmed več dolžnikov so ugovarjali zoper sklep o izvršbi. Sicer pa četudi pride med postopkom do spremembe okoliščin, na katere se opira pristojnost sodišča (za kar niti ne gre v obravnavanem primeru), se po določbi tretjega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ take spremembe (praviloma) ne upoštevajo, zaradi česar ostane isto sodišče še naprej pristojno. Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo, kot izhaja iz izreka sklepa.