Sklep II DoR 34/2010 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Če se pravno sredstvo vloži samo zoper odločbo o stranskih terjatvah, kar so praviloma obresti, se plača taksa po znesku stranskih terjatev.

[OBRAZLOŽITEV] Ugovor se zavrne. OBRAZLOŽITEV: 1. V tej pravdni zadevi uveljavlja tožnik odškodnino za škodo, povzročeno s strani njegovega nekdanjega pooblaščenca, odvetnika J. Š., ki je imel svojo poklicno odgovornost zavarovano pri toženi stranki. Tožnik uveljavlja odškodnino za premoženjsko škodo, in sicer izgubljeno odškodnino, ki bi jo prejel od Zavarovalnice d. d. v pravdnem postopku Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni P 144/95, ko je uveljavljal odškodnino v zvezi s prometno nesrečo, če ne bi bilo škodnega ravnanja zavarovanca tožene stranke. Tožniku naj bi nastala škoda v višini izgubljene odškodnine v znesku 1,496.742 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 8. 1995 dalje. 2. Prvostopenjsko sodišče je tožniku prisodilo odškodnino v znesku 3.122,90 EUR (748.371 SIT) skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 6. 2006 dalje. Drugostopenjsko sodišče je tožnikovo pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem zavrnilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. 3. Tožnik je zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vložil predlog za dopustitev revizije v smislu tretjega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Izpodbija samo odločitev o zakonskih zamudnih obrestih za čas od 17. 8. 1995 do 18. 6. 2006 od (neizpodbijane) glavnice 3.122,90 EUR (748.371 SIT). Znesek spornih zamudnih obresti naj bi znašal 22.926,72 EUR (5,494.159 SIT). 4. Vrhovno sodišče je v skladu s 34. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008) poslalo tožniku kot taksnemu zavezancu plačilni nalog za plačilo sodne takse za predlog za dopustitev revizije po tarifni številki 1131 v znesku 205,00 EUR. Tožnik je vložil ugovor in navedel, da je zahteval dopustitev revizije le v tistem delu, ki se nanaša na plačilo zakonskih zamudnih obresti od glavnice 3.122,90 EUR za čas od 17. 8. 1995 do 18. 6. 2006. Vrednost spornega predmeta v revizijskem postopku je zato po njegovem lahko le citiranih 3.122,90 EUR, tako da taksa za dopustitev revizije lahko znaša le 65,00 EUR. 5. Ugovor ni utemeljen. 6. Po tretjem odstavku 18. člena ZST-1 je podlaga za plačilo sodne takse za pravno sredstvo zoper odločbo, ki se izpodbija le deloma, vrednost izpodbijanega dela. Tožnik z predlogom za dopustitev revizije izpodbija samo odločitev o zavrnitvi plačila zakonskih zamudnih obresti od glavnice 3.122,90 EUR za čas od 17. 8. 1995 do 18. 6. 2006. V postopku obravnavanja predloga za dopustitev revizije torej ni sporna glavnica 3.122,90 EUR, temveč samo zakonske zamudne obresti, katerih znesek po tožnikovi trditvi v predlogu znaša 22.926,72 EUR (5,494.159 SIT). Toliko znaša torej vrednost s pravnim sredstvom izpodbijanega dela sodne odločbe, bodisi da je to glavna terjatev, kot trdi tožnik v predlogu za dopustitev revizije, bodisi da je to stranska terjatev, kot smiselno trdi v ugovoru zoper plačilni nalog. Če gre za glavno terjatev, predstavlja znesek spornih zamudnih obresti 22.926,72 EUR podlago za plačilo sporne takse po tretjem odstavku 18. člena ZST-1, če gre za stransko terjatev pa peti odstavek 18. člena ZST-1. Če se pravno sredstvo vloži samo zoper odločbo o stranskih terjatvah, kar so praviloma obresti, se plača taksa po znesku stranskih terjatev. Upoštevaje navedeni znesek je bila torej v skladu s 16. členom ZST-1 po tarifni številki 1131 Taksne tarife pravilno odmerjena taksa za postopek o predlogu za dopustitev revizije v znesku 205,00 EUR. Vrhovno sodišče je zato na podlagi petega odstavka 34. člena ZST-1 neutemeljeni tožnikov ugovor zavrnilo.