Sklep II DoR 159/2009 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedToženec je vložil predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katero je slednje v izpodbijanem obsodilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje o delni ugoditvi regresnemu zahtevku tožnice (v znesku 8.345,85 EUR s pripadki) med drugim tudi iz razloga, ker sta sodišči tožencu odrekli utemeljenost ugovora zastaranja tožničine terjatve. V predlogu (ob očitku procesnih kršitev) toženec graja stališče v sodbah o dnevu izplačila odškodnine kot začetku teka zastaranja regresne terjatve tožnice; meni, da je njena terjatev že zastarala .in da je drugačno stališče sodišč v nasprotju z določbo šestega odstavka 380. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) oziroma šestega odstavka 357. člena Obligacijskega zakonika (OZ). O vprašanju teka zastaranja za terjatev zavarovalnice zoper povzročitelja obstaja po trditvah toženca tudi sodna praksa, ki pa da je „starejšega izvora“; konkretnega sklicevanja na sodno prakso ni v toženčevem predlogu.
Legislator headnote
AI generatedSklep II DoR 159/2009 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: V predlogu (ob očitku procesnih kršitev) toženec graja stališče v sodbah o dnevu izplačila odškodnine kot začetku teka zastaranja regresne terjatve tožnice; meni, da je njena terjatev že zastarala .in da je drugačno stališče sodišč v nasprotju z določbo šestega odstavka 380. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) oziroma šestega odstavka 357. člena Obligacijskega zakonika (OZ). O vprašanju teka zastaranja za terjatev zavarovalnice zoper povzročitelja obstaja po trditvah toženca tudi sodna praksa, ki pa da je „starejšega izvora“; konkretnega sklicevanja na sodno prakso ni v toženčevem predlogu.
Full text
Glede v predlogu zatrjevanih kršitev postopka velja, da toženec z načinom njihovega uveljavljanja ni zadostil zahtevanemu standardu natančnosti in konkretiziranosti očitkov.
[OBRAZLOŽITEV]
Predlog se zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
1. Toženec je vložil predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katero je slednje v izpodbijanem obsodilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje o delni ugoditvi regresnemu zahtevku tožnice (v znesku 8.345,85 EUR s pripadki) med drugim tudi iz razloga, ker sta sodišči tožencu odrekli utemeljenost ugovora zastaranja tožničine terjatve. V predlogu (ob očitku procesnih kršitev) toženec graja stališče v sodbah o dnevu izplačila odškodnine kot začetku teka zastaranja regresne terjatve tožnice; meni, da je njena terjatev že zastarala .in da je drugačno stališče sodišč v nasprotju z določbo šestega odstavka 380. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) oziroma šestega odstavka 357. člena Obligacijskega zakonika (OZ). O vprašanju teka zastaranja za terjatev zavarovalnice zoper povzročitelja obstaja po trditvah toženca tudi sodna praksa, ki pa da je „starejšega izvora“; konkretnega sklicevanja na sodno prakso ni v toženčevem predlogu.
2. Predlog ni utemeljen.
3. Glede v predlogu zatrjevanih kršitev postopka velja, da toženec z načinom njihovega uveljavljanja ni zadostil zahtevanemu standardu natančnosti in konkretiziranosti očitkov v pomenu določbe četrtega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in se zato Vrhovno sodišče z njimi ni ukvarjalo. V zvezi s problematiziranim materialnopravnim vprašanjem zastaranja tožničine terjatve pa velja, da toženčeva opredelitev pravnega vprašanja ni usklajena z dejansko podlago izpodbijani odločitvi. Določba šestega odstavka 380. člena ZOR (enako šestega odstavka 357. člena OZ) se namreč nanaša na zastaranje terjatve, ki jo ima zavarovalnica proti tretjemu. Toženec pa ni „tretji“, temveč je tožničin „zavarovanec“, ki nima nobene „terjatve“ v pomenu navedene zakonske določbe, na katero bi bilo mogoče vezati tek zastaranja. Ker torej pogoji za dopustitev revizije iz določbe prvega odstavka 367. a člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).