Sklep I Up 522/2008 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO] S popravnim sklepom se lahko popravi le napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom, ni pa mogoče posegati v vsebino odločitve.

[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006) v zvezi s 332. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrnilo zahtevo tožnika za popravo sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, z dne 2.7.2008. V pritožbi zoper sklep tožnik navaja, da je izpodbijana sodba nezakonita in neustavna in so ga višje sodnice svetnice z zlorabo sodne funkcije izigrale za popolnoma utemeljeno brezplačno pravno pomoč. Dne 7.11.2007 je za brezplačno pravno pomoč zaprosil, dne 16.11.2007 pa svojo prošnjo razširil še na nekaj nujnih in izjemno utemeljenih postopkov, pri čemer je izpolnjeval vse pogoje za dodelitev zaprošene pomoči zaradi nezagotovljenih enakih možnosti. Država mu je na svoje stroške dolžna zagotoviti brezplačnega odvetnika, ki ga bo zastopal pred vsemi „sodišči“ RS in predvsem na Mednarodnem sodišču v Strasbourgu. Pritožbeno sodišče naj izpodbijani sklep in vse zavrnilne sodbe oddelka za človekove pravice naslovnega sodišča razveljavi in mu prizna pravico do brezplačne pravne pomoči za zastopanje v vseh sodnih postopkih pred navedenimi sodišči, ki tečejo zaradi poprave krivic oziroma vrnitve premoženja, plačila materialne in nematerialne škode ter za postopek dedovanja po pokojnem očetu. Odgovor na pritožbo ni bil vložen. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Tožnik je, očitno upoštevaje pravni pouk, da pritožba zoper to sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) na podlagi prvega odstavka 73. člena ZUS-1 ni dovoljena, vložil vlogo, naslovljeno „Zahtevek za popravo sodbe“. Vlogo je vložil v roku za pritožbo, ki pa, kot je tožnika pravilno poučilo že sodišče prve stopnje, v obravnavanem primeru ni dovoljena, zato je prvostopno sodišče tudi ni obravnavalo kot pritožbo. Vloga je bila sicer vložena (tudi) v roku za revizijo, ki jo je skladno z določbo prvega odstavka 83. člena ZUS-1 mogoče vložiti v 30 dneh od vročitve prepisa prvostopne sodbe, pri čemer je revizija izredno pravno sredstvo v upravnem sporu, saj se vloži zoper pravnomočno odločitev sodišča prve stopnje. Ker pa ob vložitvi vloge tožnik ni predložil pooblastila odvetniku (stranka lahko skladno z drugim odstavkom 22. člena ZUS-1 v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja le po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit), temveč jo je vložil sam, ne da bi ob tem izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP), poleg tega pa v vlogi niti niso izkazani pogoji za dovolitev revizije, sodišče vloge tudi ni moglo šteti za revizijo, temveč jo je lahko obravnavalo le kot zahtevo za izdajo popravnega sklepa. S takim sklepom pa se skladno z določbo prvega odstavka 328. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP lahko popravi le napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom, torej s takim sklepom ni mogoče posegati v vsebino odločitve, zato je sodišče zahtevo tožnika utemeljeno zavrnilo. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (76. člen v zvezi z 82. členom ZUS-1), saj je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih se sklep lahko izpodbija, in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.