Sklep Cp 24/2009 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Spremembe sodbe ni mogoče doseči pod krinko pritožbe proti popravnemu sklepu, s katerim je bil izrek le-te popravljen.

[OBRAZLOŽITEV] Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep. OBRAZLOŽITEV: 1. Višje sodišče je z izpodbijanim sklepom popravilo izrek svoje sodbe, tako da je za besedo "se" dodalo pomotoma izpuščeni besedi "zavrne in". 2. Zoper navedeni popravni sklep se pravočasno pritožuje toženec. V pritožbi ponavlja razloge zaradi katerih meni, da je pravnomočna sodba v tej pravdni zadevi nepravilna in nezakonita. 3. Pritožba ni utemeljena. 4. Sodišče druge stopnje je ob izdaji popravnega sklepa pojasnilo, da je prišlo do očitne pomote, ker sta bili ob pisni izdelavi sodbe iz izreka pomotoma izpuščeni dve besedi. Takšna odločitev višjega sodišča ima podlago v določilu 328. člena ZPP, ki predsedniku senata dovoljuje, da lahko kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom. Določba je namenjena odpravi tehničnih pomanjkljivosti, nikakor pa ne vsebinskemu spreminjanju prvotne odločbe. S popravo sodbe ali sklepa nikakor ni mogoče posegati v odločitev o pravicah in dolžnostih strank. Če bi bilo drugače, bi takšno pravilo trčilo ob temeljne institute procesnega prava, predvsem ob pravnomočnost sodne odločbe. Odpravi vsebinskih napak je namreč namenjen sistem pravnih sredstev. Poprava sodbe ali sklepa ne sodi v sistem pravnih sredstev proti vsebinski odločitvi sodišča. Pritožnik skuša doseči prav to - spremembo sodne odločbe pod krinko pritožbe proti popravnemu sklepu. Vrhovno sodišče lahko na takšne pritožbene navedbe odgovori le, da to seveda ni mogoče ter da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP).