Sklep II Ips 144/2008 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO] Tožnikovi izdatki za plačilo stroškov cenitve so izdatki, ki so mu nastali zaradi postopka in spadajo po določbi prvega odstavka 151. člena ZPP med pravdne stroške (tako imenovani predpravdni stroški) – in torej niso „škoda“, nastala tožniku v prometni nesreči. Zato vrednost spornega predmeta ne zadošča za dovoljenost revizije.

[OBRAZLOŽITEV] 1. S sodbo sodišča prve stopnje, potrjeno v izpodbijanem obsodilnem delu s sodbo sodišča druge stopnje, je bilo toženi stranki naloženo, da mora plačati tožniku 4.315,00 EUR s pripadki. 2. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo, v kateri uveljavlja po njenih navedbah vse zakonsko predvidene revizijske razloge. Predlaga razveljavitev sodb sodišč obeh stopenj in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. 3. Revizija je bila v skladu z določbami 375. člena za obravnavani primer še upoštevnega Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 do 52/2007; v nadaljevanju: ZPP) vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije. 4. Revizija ni dovoljena. 5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodno odločbo, izdano na drugi stopnji, ki je v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 nekdanjih SIT (drugi odstavek 367. člena ZPP). V obravnavanem primeru je za ugotovitev vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe odločilnega pomena, da je toženi stranki v plačilo naložen znesek 4.315,00 EUR (s pripadki) vsota tožniku prisojene odškodnine za premoženjsko škodo (stroški popravila v prometni nesreči poškodovanega vozila) v znesku 4010,79 EUR in tožnikovih izdatkov za „izdelavo cenitve“ škode (plačilo cenilca) v znesku 304,21 EUR. To pomeni, da sta tožniku prisojena zneska, uveljavljana z eno tožbo, oprta na različno podlago, in ju pri ugotavljanju vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe že iz tega razloga ni mogoče seštevati (drugi odstavek 41. člena v zvezi z 39. členom ZPP). Sploh pa so tožnikovi izdatki za plačilo stroškov cenitve v znesku 304,21 EUR izdatki, ki so mu nastali zaradi postopka in spadajo po določbi prvega odstavka 151. člena ZPP med pravdne stroške (tako imenovani predpravdni stroški) – in torej ne „škoda“, nastala tožniku v prometni nesreči 16. 8. 1996. 6. Ker se po obrazloženem izkaže, da v obravnavanem primeru vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki znaša le 4010,79 EUR oziroma 961.145,72 nekdanjih SIT, ne presega mejnega zneska za dovoljenost revizije, je bilo treba revizijo tožene stranke na podlagi določbe 377. člena ZPP kot nedovoljeno zavreči.