Sklep II Ips 121/2009 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

Tožeča stranka sama krije stroške odgovora na revizijo.

[JEDRO]

V izreku sodbe ni določeno, da je podana solidarnost upnikov, zato gre za deljivo terjatev. Ker ima vsak tožnik od toženke pravico zahtevati le 2.939,27 EUR, revizija ni dovoljena.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki plačati 5.878,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 6. 2007 do plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo in odločilo o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožena stranka je zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da obljuba tožnikoma, da bosta za opravljene storitve plačana in omenjena v oporoki, sama po sebi ne pomeni pravnega temelja za neupravičeno obogatitev.

4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, ki je v premoženjskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT (drugi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Izrek pravnomočne sodbe določa, da je toženka dolžna plačati tožnikoma 5.878,55 EUR. V izreku sodbe ni določeno, da je podana solidarnost upnikov, zato gre za deljivo terjatev (406. člen Obligacijskega zakonika). Ker ima vsak tožnik od toženke pravico zahtevati le 2.939,27 EUR, kar ne dosega mejnega zneska za dovoljenost revizije, je moralo revizijsko sodišče revizijo zavreči (377. člen ZPP).

7. Ker odgovor na revizijo glede na njegovo vsebino ni bil potreben, je revizijsko sodišče odločilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na revizijo (prvi odstavek 165. člena ZPP).