Sklep II Ips 328/2007 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO] Revizijsko sodišče je v številnih odločbah že pojasnilo, da ima navedba le ene oziroma skupne vrednosti spornega predmeta za več zahtevkov z različno dejansko in (ali) pravno podlago enake posledice kot opustitev navedbe vrednosti spornega predmeta: v takem primeru si nobena od pravdnih strank ne zagotovi pravice do revizije.

[OBRAZLOŽITEV] 1. Tožničin oče M. Š. je z darilno pogodbo, sklenjeno 4. 5. 1995, svojemu vnuku mld. J. Š. podaril svoj solastninski delež 1/4-ine stanovanjske hiše ..., stoječe na parc. št. 1563/12 k.o. ... in pravico uporabe navedene parcele v enakem obsegu. Darovalec je 29. 7. 1995 umrl. K dedovanju na podlagi zakona je bila poklicana tudi tožnica. Predmet dedovanja je bilo le premično premoženje. 2. Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju je tožnica zoper mld. J. Š., sina svojega sodediča M. Š., vložila tožbo z zahtevkoma na ugotovitev ničnosti darilne pogodbe in na vrnitev darila v zapuščino. 3. Sodišče prve stopnje je oba tožbena zahtevka zavrnilo, drugostopenjsko sodišče pa je zavrnilno sodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo. 4. Sodbo sodišča druge stopnje tožnica izpodbija z revizijo iz revizijskih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Trdi, da odločitev o obeh tožbenih zahtevkih nasprotuje materialni resnici in načelu vestnosti in poštenja. Vztraja, da je darilna pogodba nična, darilo pa bi moralo biti vrnjeno v zapuščino. 5. Revizija je bila vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). 6. Revizija ni dovoljena. 7. Tožnica je s tožbo uveljavljala dva zahtevka, ki temeljita na različni pravni podlagi: zahtevek, naj sodišče ugotovi, da je darilna pogodba nična, ki temelji na določbi 103. člena Zakona o obligacijskih razmerjih in zahtevek na vrnitev darila v zapuščino, ki temelji na določbah 28. in 35. člena Zakona o dedovanju. 8. V premoženjskih sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR oziroma prej 1,000.000 SIT (prvi odstavek 367. člena ZPP). Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP). Če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto stranko več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, se določi pristojnost po seštevku vrednosti vseh zahtevkov. Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (41. člen ZPP). 9. V konkretnem primeru je tožnica za oba zahtevka navedla le eno vrednost spornega predmeta. 10. Revizijsko sodišče je v številnih odločbah že pojasnilo, da ima navedba le ene oziroma skupne vrednosti spornega predmeta za več zahtevkov z različno dejansko in (ali) pravno podlago enake posledice kot opustitev navedbe vrednosti spornega predmeta: v takem primeru si nobena od pravdnih strank ne zagotovi pravice do revizije. Nedovoljeno revizijo pa revizijsko sodišče zavrže (377. člen ZPP). Tako je moralo ravnati tudi v konkretnem primeru.