Supreme Court rejects transfer of jurisdiction due to lack of significant external reasons affecting impartiality.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, pač pa lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnica je predlagala, naj Vrhovno sodišče odloči o prenosu krajevne pristojnosti na drugo sodišče izven območja Višjega sodišča v Kopru.

2. Navaja, da je bila na parceli št. 138/2 k.o. ... prvemu tožencu priznana lastninska pravica s sodbo P 54/2007 Okrajnega sodišča v Sežani, potrjeno s sodbo Višjega sodišča v Kopru Cp 380/2009. Ker prvi toženec glede na določbe Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ni mogel postati izključni lastnik, tožnica pa v postopek kot pravdna stranka ni bila vključena, takšna odločitev predstavlja sodno zmoto, ki bi jo moralo Višje sodišče v Kopru odpraviti, pa tega ni storilo. Zato ocenjuje, da sta sodišči prve in druge stopnje „okuženi“ in nesposobni pristno opravljati svoje delo v konkretni zadevi.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Ustava Republike Slovenije v 23. členu določa pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari in ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretni zadevi, kot tudi objektivni kriterij, ki zajema presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, pač pa se mora to odražati tudi navzven. Gre za tako imenovan videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v posamezni konkretni zadevi.

5. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti: Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 67. členu določa, da Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, pač pa lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Okoliščina, da je bila lastninska pravica na sporni nepremičnini v korist prvega toženca ugotovljena s sodbo sodišča prve stopnje, ki je krajevno in stvarno pristojno za odločitev o tožničinem tožbenem zahtevku v konkretni zadevi in da bo za odločitev o morebitni pritožbi zoper njegovo sodbo stvarno in krajevno pristojno Višje sodišče v Kopru, ki sta obravnavali tožbo prvega toženca proti drugemu tožencu, po oceni Vrhovnega sodišča ne spada mednje.

6- Ker v predlogu za delegacijo uveljavljana okoliščina ne utemeljuje prenosa krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije tožničin predlog zavrnilo.