Sklep I R 157/2009 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Dvoma v objektivno nepristranskost sodišča ni mogoče pravno upoštevno utemeljevati (in s tem objektivizirati) s pavšalizirano domnevo o „dobrem znanstvu ali vsaj kolegialnosti“ sodnikov z istega sodnega območja, vključno z zanj pristojnim višjem sodiščem.

[OBRAZLOŽITEV]

Predlog se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Ker je predlagateljica A. A. sodnica na Okrajnem sodišču v Žalcu, je na predlog slednjega – kot sicer stvarno in krajevno pristojnega sodišča – Vrhovno sodišče že s sklepom I R 112/2008 z dne 25. 9. 2008 v tej zadevi delegiralo pristojnost na Okrajno sodišče v Celju, ki je od tedaj dalje ves čas vodilo ta postopek, opravilo dva naroka in angažiralo izvedenca gradbene stroke, ki je v zadevi tudi že podal svoje strokovno mnenje. Nato pa sta nasprotna udeleženca po v tem postopku njuni novi pooblaščenki – odvetnici 12. 11. 2009 vložila predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (zunaj območja pristojnosti Višjega sodišča v Celju) za odločanje v tej zadevi.

Predlog utemeljujeta z njunim prepričanjem, da s prenosom pristojnosti na Okrajno sodišče v Celju še ni bilo zadoščeno zahtevi po objektivni nepristranskosti sodišča, saj sta obe sodišči v istem sodnem območju in so sodniki obeh med seboj „dobri znanci ali vsaj kolegi“. Razen tega bo o morebitni pritožbi odločalo Višje sodišče v Celju in ni mogoče izključiti možnosti, da ima predlagateljica znanstva ali kolegialne vezi tudi s sodniki Višjega sodišča v Celju. Nasprotna udeleženca se sklicujeta še na konkreten primer, ko je Vrhovno sodišče preneslo pristojnost z Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu na Okrožno sodišče v Celju z obrazložitvijo, da je tožnica hči sodnice (na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu).

2. Predlog ni utemeljen.

3. Ni mogoče pritrditi mnenju nasprotnih udeležencev, da s prenosom pristojnosti v tej zadevi z Okrajnega sodišča v Žalcu, katerega sodnica je predlagateljica, na Okrajno sodišče v Celju (sklep Vrhovnega sodišča I R 112/2008 z dne 25. 9. 2008) naj ne bi bilo zadoščeno zahtevi po objektivni nepristranskosti sodišča. Dvoma v objektivno nepristranskost sodišča, ki se izraža zlasti v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije in ki se kot eden od postulatov poštenega sojenja domneva, namreč ni mogoče pravno upoštevno utemeljevati (in s tem objektivizirati) s pavšalizirano domnevo o „dobrem znanstvu ali vsaj kolegialnosti“ sodnikov z istega sodnega območja, vključno z zanj pristojnim višjem sodiščem.

To ne sme in ne more biti razlog v oporo prezumiranju dovzetnosti sodnika za kakršnekoli vplive v smislu posegov v avtonomnost njegovega odločanja, temelječega izključno na ustavi in zakonih. Kadar pa ne gre le za običajno ali stanovsko poznanstvo, temveč za tesnejše odnose drugačne kvalitete, ki bi lahko vzbujali dvom o nepristranskosti posamezne sodnice ali sodnika, se nepristranskost zagotavlja v okviru pravnega instituta izločitve po 70. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

4. Ker razlogi za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP (v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku) niso podani, je bilo treba predlog nasprotnih udeležencev zavrniti.