Sklep I R 150/2009 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Če bi v zadevi na pritožbeni stopnji odločalo Višje sodišče A. kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike z drugo toženko, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

[OBRAZLOŽITEV] Za odločanje v tej zadevi se na pritožbeni stopnji določi Višje sodišče B. OBRAZLOŽITEV: 1. Pred Višjim sodiščem A. je v teku pritožbeni postopek v pravdni zadevi zaradi ničnosti pogodbe, izpodbojnosti pogodbe, izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj in izbrisne tožbe. 2. Višje sodišče A. je predlagalo prenos pristojnosti za odločanje v zadevi na pritožbeni stopnji na drugo stvarno pristojno sodišče. Tretja toženka A.A. je sodnica Višjega sodišča A. in vodja oddelka za civilno sodstvo, drugi toženec pa je njen mož. 3. Predlog je utemeljen. 4. Določilo 23. člena Ustave RS predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice so za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, če odloča v konkretni zadevi, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi. 5. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku). Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča spada tudi s strani predlagajočega sodišča zatrjevana okoliščina, da je tretja toženka sodnica Višjega sodišča A., kjer vodi oddelek za civilno sodstvo, drugi toženec pa je njen mož. Če bi v zadevi na pritožbeni stopnji odločalo Višje sodišče A. kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike z drugo toženko, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. 6. Ker uveljavljane okoliščine utemeljujejo prenos krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče za odločanje v zadevi na pritožbeni stopnji določilo Višje sodišče B.