Sklep II DoR 118/2009 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Toženec v predlogu ni opredelil vrednosti izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe in tudi ni navedel, v kolikšnem razmerju uveljavlja tožnikov prispevek, pa tudi ne, kolikšen znesek presega po njegovem mnenju pravično denarno odškodnino.

[OBRAZLOŽITEV] Predlog se zavrže. OBRAZLOŽITEV: 1. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da mora tožniku plačati 17.000 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo, nastalo zaradi toženčeve večkratne spolne zlorabe takrat 13 let starega tožnika. Presežni tožbeni zahtevek je zavrnilo in še odločilo o pravdnih stroških. 2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo toženčevo pritožbo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. 3. Toženec v pravočasnem predlogu za dopustitev revizije zatrjuje procesne kršitve v zvezi z izvedenskim mnenjem in zmotno uporabo materialnega prava, ker ni bil ugotovljen tožnikov soprispevek, to pa je za toženca pomembno vprašanje, ki je bilo nezakonito rešeno in je bila nedvomno kršena toženčeva pravica do enakega obravnavanja v postopku. Pri tem tudi sama višina prisojene odškodnine odstopa od odškodnin v podobnih primerih. 4. Predlog ni popoln. 5. Z zadnjo novelo Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D) spremenjena ureditev revizijskega postopka v 367. členu najprej ureja primere, ko je revizija vselej dovoljena (če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR) in primere, ko revizije ni (če ta vrednost ne presega 2.000 EUR oziroma če zakon določa, da revizije ni), v razponu med obema vrednostima pa lahko stranka vloži predlog za dopustitev revizije. Zato mora vrhovno sodišče preveriti, ali bi bila v zadevi, v kateri stranka predlaga dopustitev revizije, revizija sploh dovoljena. 6. V tej zadevi ni mogoče ugotoviti, ali vrednost izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe presega prag iz četrtega odstavka 367. člena ZPP. Toženec v predlogu te vrednosti ni opredelil in tudi ni navedel, v kolikšnem razmerju uveljavlja tožnikov prispevek, pa tudi ne, kolikšen znesek presega po njegovem mnenju pravično denarno odškodnino. Izostanek teh opredelitev v predlogu za dopustitev revizije ima enake posledice kot njen izostanek v reviziji (primerjaj razloge pravnega mnenja občne seje VS RS s 26. 6. 2002), saj te pomanjkljivosti tudi v postopku s predlogom za dopustitev revizije ni mogoče odpraviti. 7. Vrhovno sodišče je zato na podlagi 377. člena ZPP zavrglo toženčev nepopoln predlog za dopustitev revizije.