Sklep II DoR 92/2009 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Ker sta toženca predlog vložila sama, nista pa navedla in izkazala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit, toženca nimata pravice vložiti predlog za dopustitev revizije.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožena stranka je dne 2. 8. 2009 na Vrhovno sodišče Republike Slovenije vložila vlogo, iz katere je razvidno, da se ne strinja s sodbo Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici P 45/2008, saj meni, da je dejansko tožeča stranka tista, ki je vse povzročila. Tožena stranka je dejansko oškodovana, sedaj pa bi morala povrniti tožeči stranki pravdne stroške, kar je povsem nelogičen, nerazumljiv in nedopusten zaključek. Zato predlaga ukrepanje v skladu z zakonom.

2. Tožena stranka je navedeno vlogo imenovala revizija. Iz nje je razvidno, da je prvostopenjsko sodišče izdalo svojo sodbo dne 9. 12. 2008. Izdaja te sodbe sodi v čas po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem, postopku (ZPP-D), kar pomeni, da se je konkretni pravdni postopek nadaljeval po določbah tega zakona (prvi in drugi odstavek 130. člena ZPP-D). Pomembna novost te zadnje novele Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je nova ureditev revizije oziroma njene dopustnosti. Stranke lahko neposredno vložijo revizijo, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR (dovoljena revizija; drugi odstavek 367. člena ZPP), če ni dovoljena po tem merilu, je dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom ZPP dopusti sodišče (dopuščena revizija; tretji odstavek 367. člena ZPP). V tem primeru mora stranka najprej pri Vrhovnem sodišču vložiti predlog za dopustitev revizije (367.b člen ZPP) in šele po (morebitni) dopustitvi samo revizijo.

3. V skladu z navedenim je Vrhovno sodišče vlogo tožencev, imenovano revizija, štelo glede na njeno vsebino kot predlog za dopustitev revizije. Pri tem je ugotovilo, da sta toženca ta predlog vložila sama, gre torej za laično vlogo. Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP pa lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po odvetniku, sama pa le v primeru, da ima opravljen pravniški državni izpit. Ker spada predlog za dopustitev revizije v postopek z izrednim pravnim sredstvom, in ker sta toženca predlog vložila sama, nista pa navedla in izkazala, da bi imela opravljen pravniški državni izpit, toženca nimata pravice vložiti predlog za dopustitev revizije. Zato je Vrhovno sodišče po prvem odstavku 91. člena ZPP predlog kot nedovoljen zavrglo.

4. Vrhovno sodišče pripominja, da bi bila vloga tožene stranke, tudi če bi se obravnavala kot revizija, iz istega razloga zaradi nedovoljenosti zavržena.