Legislator Case Law & Legislation
Sklep II DoR 189/2009 ECLI:SI:VSRS:2009:II.DOR.189.2009 AI generated

Sklep II DoR 189/2009 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sklep II DoR 189/2009
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je del parc. št. 485/2 in 485/1, obe k.o. ..., ki je predstavljal sporni prostor v mejnem sporu, pravnomočno končanem pred Okrajnim sodiščem v Radovljici N 5/2003, solastnina tožnikov po enakih deležih, zato je toženec dolžan naročiti njegovo geometrsko odmero in dovoliti tožnikom vknjižbo lastninske pravice na njem.

Legislator headnote

AI generated

Sklep II DoR 189/2009 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Tožniki so v predlogu za dopustitev revizije navedli, da je sodišče druge stopnje prvostopenjsko sodbo nadgradilo s pravno zgrešenim stališčem, da je za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom dovolj dobroverna posest toženca in da vknjižba ni potrebna. Ker se domnevni lastnik sklicuje na zemljiškoknjižno neizvršen dogovor, toženec lastninske pravice ni mogel pridobiti pogodbeno. Nižji sodišči uvajata nedopustno prasko, ko v okviru mejnega spora dopuščata pravni promet z nepremičninami. Tako tožencu omogočita pridobitev lastninske pravice na nepremičnini in neposredno kršitev fiskalnih predpisov. Očitajo tudi kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (v nadaljevanju ZPP).

Keywords

AI generated
action for disturbance of possession recovery of property subdivision of land violation of party rights violations of tenant protection provisions parcel leasing
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Ker tožniki v predlogu niso natančno in konkretno opredelili spornega pomembnega pravnega vprašanja, niti niso izkazali obstoja sodne prakse od katere naj bi odločitev odstopala, oz. neenotnosti sodne prakse, predlog ni popoln.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je del parc. št. 485/2 in 485/1, obe k.o. ..., ki je predstavljal sporni prostor v mejnem sporu, pravnomočno končanem pred Okrajnim sodiščem v Radovljici N 5/2003, solastnina tožnikov po enakih deležih, zato je toženec dolžan naročiti njegovo geometrsko odmero in dovoliti tožnikom vknjižbo lastninske pravice na njem.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožniki so v predlogu za dopustitev revizije navedli, da je sodišče druge stopnje prvostopenjsko sodbo nadgradilo s pravno zgrešenim stališčem, da je za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom dovolj dobroverna posest toženca in da vknjižba ni potrebna. Ker se domnevni lastnik sklicuje na zemljiškoknjižno neizvršen dogovor, toženec lastninske pravice ni mogel pridobiti pogodbeno. Nižji sodišči uvajata nedopustno prasko, ko v okviru mejnega spora dopuščata pravni promet z nepremičninami. Tako tožencu omogočita pridobitev lastninske pravice na nepremičnini in neposredno kršitev fiskalnih predpisov. Očitajo tudi kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (v nadaljevanju ZPP).

4. Predlog ni popoln.

5. Po četrtem odstavku 367. b člena ZPP mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Natančno in konkretno mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Zakon torej postavlja stroge zahteve o obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije. Posplošeno sklicevanje na zakonski razlog za dopustitev revizije tako ne zadostuje.

6. Tožniki navedenim formalnim pogojem niso zadostili, saj niso opredelili niti spornega, pravno pomembnega vprašanja, niti niso izkazali obstoja sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Ker zato njihov predlog ni popoln, ga je Vrhovno sodišče zavrglo (šesti odstavek 367. b člena ZPP).