Sklep II DoR 182/2009 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Vrhovno sodišče ugotavlja, da tožnik v predlogu ne opozarja na noben vidik, ki ga revizijsko sodišče ne bi upoštevalo v citirani in tudi več drugih zadevah, kjer je zavzelo stališče, da v tožnikovi podobnih zadevah ne gre za pravno priznano škodo. Samo ena drugačna odločba ne pomeni neenotne sodne prakse.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožnikovemu zahtevku za plačilo odškodnine za sojenje v nerazumnem roku in toženki naložilo plačilo 500 EUR s pripadki. Sodišče druge stopnje je toženkini pritožbi ugodilo in prisodilni del prvostopenjske sodbe spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek tudi za plačilo 500 EUR, tožnikovo pritožbo pa je zavrnilo in potrdilo zavrnilni del prvostopenjske sodbe.

2. Tožnik v predlogu za dopustitev revizije proti drugostopenjski sodbi zatrjuje neenotno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS glede vprašanja, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotno uporaba materialnega prava in razvoj prava preko sodne prakse. Zatrjevane procesne kršitve kot neposrednega revizijskega razloga ne obrazloži, zmotno uporabo materialnega prava pa uveljavlja z razlogi, s katerimi ugovarja stališču revizijskega sodišča v zadevi II Ips 305/2009.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče ugotavlja, da tožnik v predlogu ne opozarja na noben vidik, ki ga revizijsko sodišče ne bi upoštevalo v citirani in tudi več drugih zadevah, kjer je zavzelo stališče, da v tožnikovi podobnih zadevah ne gre za pravno priznano škodo. Samo ena drugačna odločba ne pomeni neenotne sodne prakse.

5. Vrhovno sodišče je zato ugotovilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) niso podani in je na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo tožnikov neutemeljen predlog.