Sklep II DoR 202/2009 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Ker so pogoji izpolnjeni, je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo – vprašanje višine obrestne mere zamudnih in pogodbenih obresti od posojila, danega v tolarski protivrednosti zneska, izraženega v tuji valuti.

[OBRAZLOŽITEV] Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, koliko je najvišja dovoljena obrestna mera zamudnih in pogodbenih obresti od posojila, danega v tolarski protivrednosti zneska, izraženega v tuji valuti, v razmerju med pravno osebo kot posojilodajalcem in posameznikom kot posojilojemalcem. OBRAZLOŽITEV: 1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da gre pri posojilni pogodbi z dne 4. 5. 1995, ki je bila sklenjena med prvotoženo stranko kot posojilodajalko, drugotoženo stranko kot posojilojemalko ter tožnikoma kot zastaviteljema ter pri sporazumu istih strank z dne 4. 5. 1995 za delno ničnost v delu, v katerem v pogodbi in sporazumu dogovorjene pogodbene in zamudne obresti presegajo obrestno mero, ki se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge v DEM na vpogled. Tožnikoma je naložilo plačilo stroškov postopka tožencev. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnikov delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da se ugotovi, da sta v prejšnji točki navedena posojilna pogodba in sporazum delno nična v delu, v katerem v pogodbi in sporazumu dogovorjene pogodbene in zamudne obresti presegajo 37,5-odstotno realno obrestno mero. V ostalem je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdilo. 3. Tožnika sta v predlogu za dopustitev revizije kot ključno vprašanje navedla, kolikšna je najvišja dovoljena obrestna mera zamudnih in pogodbenih obresti od posojene glavnice v tuji valuti, ko posojilno pogodbo skleneta zastavljalnica in posameznik. Navedla sta, da to vprašanje ni pravno urejeno, podobne pogodbe, kot je bila sklenjena v obravnavanem primeru, pa so se v 90. letih prejšnjega stoletja množično sklepale. Odločitev Vrhovnega sodišča, ki bi zapolnila navedeno pravno praznino, bi pripomogla k zagotovitvi pravni varnosti. 4. Predlog je utemeljen. 5. Glede vprašanja, ki ga izpostavlja predlog, so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni. V tem obsegu je zato Vrhovno sodišče revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena Zakona o pravdnem postopku).